Skoraj pet let sem uporabljal Zenbooka, zato mi je približno jasno, kaj pričakovati od te serije. Druge lastnosti niso nepomembne, vendar so bili ti prenosniki vedno znani predvsem po tankem, lahkem in kakovostno izdelanem kovinskem ohišju. Če računalnik ves čas nosiš s sabo, so to poleg avtonomije baterije lastnosti, ki jih najbolj ceniš.

Ohišje ostaja kovinsko. Asus je razvil postopek obdelave, ki otrdi površino ter jo naredi odpornejšo proti praskam in prstnim odtisom. Nastali hibridni material Ceraluminum združuje lahkotnost in kovnost aluminija s trdoto keramike. Hrapava tekstura daje prenosniku prijeten videz, še posebej, če barva ni dolgočasno siva, hkrati pa je površina prijetna na dotik. Kovina zagotavlja trpežnost, kar je za računalnik, namenjen uporabi pet let in več, nadvse pomembno.

Korektna tipkovnica in zaslon

Asus ne skriva, da ne govorimo o visoko zmogljivem »stroju«, temveč o prenosniku za pisarniško delo in druga vsakodnevna opravila. Na srečo pri tipkovnici niso varčevali. Tipke so velike, dovolj razmaknjene in imajo predvsem dovolj dolg hod za udobno tipkanje. Pogrešal sem le tipalo prstnih odtisov, vgrajeno v tipko za vklop. Njegova vgradnja ne bi opazno podražila naprave, odklepanje računalnika pa bi bilo za marsikoga priročnejše.

Tipkovnico dopolnjuje velika in odzivna mehanska sledilna ploščica s stekleno površino. Ker je vpeta na zgornjem robu, je treba tam pritisniti močneje, da stikalo zazna pritisk oziroma klik.

Zaslon je OLED, kot se za Zenbooka spodobi, četudi ne gre za najnaprednejši panel. Barve in kontrast prepričajo, manj pa frekvenca osveževanja, omejena na 60 hercev, ter svetilnost. Omejitev v osveževanju boste opazili, če ste vajeni zaslonov z višjo frekvenco, saj je pomikanje po vsebini manj tekoče. Večja težava je svetlost. Za delo v zaprtih prostorih zadostuje, saj odsevi niso pretirano izraziti, na prostem pa je zaslon opazno slabše berljiv. Če prenosnik uporabljate predvsem doma ali v pisarni, to ni posebej pomembna pomanjkljivost.

Procesor ima, milo rečeno, nekaj omejitev

Zmogljivosti so praktično enake kot pri Vivobooku 14, kar zaradi enakega procesorja ni presenečenje. O najcenejših prenosnikih s Snapdragonom sem pisal že dvakrat, v testih Vivobooka in Surfacea. Od takrat se ni veliko spremenilo. Procesor ponuja dovolj moči za običajna opravila, izrazito šibkejša grafika pa ga omejuje pri zahtevnejših nalogah. To preprosto ni prenosnik za resnejše urejanje videa ali podobno zahtevno delo. DaVinci Resolve lahko brez težav namestite in se lotite montaže, vendar pri obdelavi videa v ločljivosti 4K sistem hitro postane manj odziven. Med upodabljanjem videa praktično ne morete početi ničesar drugega.

Pred nakupom prenosnika s procesorjem Snapdragon velja preveriti še združljivost programov, ki jih redno uporabljate. Windows 11 zna številne aplikacije za procesorje x86 poganjati prek emulacije, vendar to ne zagotavlja enakega delovanja kot pri izvorni različici za ARM. Za pisarniško delo večinoma ni težav, pri specializirani programski opremi in zahtevnejših opravilih pa se je smiselno vnaprej prepričati, ali vse deluje po pričakovanjih.

Asus tokrat ni ponovil napake s premajhno količino delovnega pomnilnika. Šestnajst gigabajtov ni ogromno, vendar pomeni opazen napredek v primerjavi z osmimi gigabajti, ki so se pri Vivobooku izkazali za precejšnjo »zavoro« večopravilnosti. Tokrat boste morali odpreti bistveno več zavihkov in programov, preden bo sistem postal manj odziven.

Manj navdušujoča je velikost podatkovnega pogona. Šestnajst gigabajtov delovnega pomnilnika je za običajno delo razumna izbira, 256 gigabajtov prostora na SSD-ju pa pomeni precejšnjo omejitev. Windows, nameščeni programi in osebne datoteke disk hitro zapolnijo. Če nameravate prenosnik uporabljati več let, je različica z večjim SSD-jem smiselnejša, če doplačilo zanjo ni pretirano.

Prepriča predvsem avtonomija

Presenetilo me je, da Asus ni vgradil večje baterije, saj bi bila avtonomija z njo še boljša. Že obstoječa pa po zaslugi manj zahtevnega procesorja zagotavlja dovolj energije za celodnevno delo. Po mojih izkušnjah je avtonomija segala od slabih dveh ur pri polni obremenitvi do 14 ur predvajanja videa z YouTuba pri polovični svetlosti zaslona.

Zenbook se je med obremenitvenim preizkusom precej segrel, čeprav je ventilator deloval s polno močjo. Hrup kljub temu ni bil pretirano moteč. Pri običajnem delu se ohišje skoraj ne segreva, zato hlajenja med vsakdanjo uporabo skoraj ne opazite.

Zenbook 14 je dober spremljevalec za pisarniško delo, brskanje po spletu in druga vsakodnevna opravila. Prepričajo kakovostno ohišje, tipkovnica, zaslon OLED in predvsem avtonomija. Šibkejša grafika, 60-herčni zaslon in skromen prostor na SSD-ju pa razkrivajo, kje je Asus varčeval. Če je cena v Sloveniji občutno višja od pričakovane za takšno konfiguracijo, je vprašanje smiselnosti nakupa še toliko bolj upravičeno. Za uporabnika, ki potrebuje predvsem lahek prenosnik za vsakodnevno delo, je lahko dobra izbira, drugim pa ga ne bi priporočal.

HVALIMO:

• Kakovostno ohišje
• Nizka teža
• Dobro delovanje pri pisarniških in manj zahtevnih opravilih
• Avtonomija baterije
• Zmogljivosti nevronske procesne enote
• Zaslon OLED

GRAJAMO:

• Slabe grafične zmogljivosti
• Hitrost osveževanja zaslona
• Visoko ceno v Sloveniji

The post KRATKI TEST Asus Zenbook 14: Preveč kompromisov za zahtevani denar? appeared first on Tehnozvezdje.

Ko so v igri zunanje baterije, smo pogosto pred dilemo. Večja kapaciteta pomeni, da bo zaloga energije zadostovala dlje časa, a je zato baterija težja in manj prenosna. Manjše je lažje prenašati, a hranijo manj energije. Kompromisa ni preprosto najti še iz enega razloga. Eno je nazivna kapaciteta, ki jo navajajo izdelovalci, drugo pa količina energije, ki jo je baterija sposobna posredovati drugi napravi. Običajno znaša od 60 do 85 odstotkov nazivne kapacitete. Baterija z deset tisoč miliamperskih ur zaradi pretvarjanja napetosti in izgub dejansko odda od šest do osem tisoč petsto miliamperskih ur. Tako pač je in temu se ni mogoče izogniti.

Izbira na podlagi potreb

Kolikšna naj bo kapaciteta, je odvisno predvsem od tega, katero napravo oziroma koliko naprav nameravate polniti. Če je mogoče in teža ni ovira, potem bom vedno predlagal, da kupite čim zmogljivejšo baterijo. V nasprotnem primeru pa skušajte upoštevati naslednja priporočila:

• Za dnevno polnjenje telefona zadostuje baterija s kapaciteto od 5.000 do 10.000 miliamperskih ur.
• Če potrebujete več zaporednih polnjenj, ne da bi baterijo vmes priključili na napajanje, ter bi radi občasno napolnili še tablični računalnik, potem naj ima kapaciteto med 15.000 in 20.000 miliamperskimi urami.
• Z baterijami s kapaciteto nad 20.000 miliamperskih ur (oziroma 75 vatnimi urami) boste prenosniku zagotovili vsaj še nekaj ur delovanja. Koliko, je odvisno od njegovih energijskih potreb. Pozabite, da bi zunanja baterija zagotovila dovolj »soka« za gejmerski ali kateri koli drug prenosnik z zmogljivo grafično kartico. Zanj primerno baterijo boste lažje vozili v avtomobilu kot nosili v torbi.

Kapaciteta ni edina pomembna lastnost. Če nameravate polniti prenosnik ali sodobnejši tablični računalnik, preverite največjo izhodno moč. Za telefone danes priporočam najmanj 20 do 30 vatov, za večino prenosnikov pa od 45 vatov navzgor. Če baterija podpira standard USB Power Delivery (USB PD), bo združljivost z različnimi napravami praviloma boljša. Prav tako preverite, kako hitro se polni zunanja baterija. Starejši modeli potrebujejo tudi več kot deset ur, sodobni z vhodom USB-C in podporo hitremu polnjenju pa so lahko pripravljeni že v dveh ali treh urah.

Razumevanje merskih enot

Kapaciteta baterije je običajno izražena v miliamperskih urah (merilo električnega naboja), redkeje v vatnih urah (dejanska enota za energijo). Ker je slednja običajna pri prenosnikih, ni odveč poznati razmerja med enotama. Formula je dokaj preprosta. Miliamperske ure pomnožite z napetostjo in delite s 1000. V obratni smeri vatne ure pomnožite s 1000 in delite z napetostjo. Vzemimo primer. Baterija s kapaciteto 10.000 miliamperskih ur in nazivno napetostjo litijevih celic 3,7 volta dejansko shrani 37 vatnih ur energije.

Baterija brez tega dodatka lahko postane neuporabna

Skozi leta se mi je nabralo kar nekaj zunanjih baterij. Nobena še ni popolnoma odpovedala poslušnosti, jasno pa je, da se starajo in počasi izgubljajo sposobnost shranjevanja energije. Nič neobičajnega za litij-ionsko tehnologijo. Za razliko od starejših imajo novejše več priključkov, morebiti podpirajo brezžično polnjenje in imajo celo zaslon namesto indikatorja napolnjenosti iz niza svetlečih diod. Vsemu temu se zlahka odpovem v zameno za vgrajen kabel. To se mi zdi daleč najbolj uporaben dodatek. Brez kabla je namreč baterija zgolj obtežilnik za papir. Ko kupujete naslednjo, upoštevajte to podrobnost, še posebej, če samostojnega kabla nimate vedno pri roki.

Naj vas ne skrbi možnost, da se bo vgrajeni kabel sčasoma obrabil ali strgal. Res ga ne morete zamenjati, vendar to ne pomeni, da bo baterija postala neuporabna, saj imajo takšni modeli praviloma še dodatne priključke USB. Ko jih že omenjam: počasi bi pozabil na USB-A in v celoti prešel na USB-C.

Nekaj primernih modelov

Nehvaležno je s prstom kazati ne nekaj modelov, ki sem jih imel možnost do zdaj testirati. Modelov je preprosto preveč. Namesto tega bom raje omenil tri znamke, ki se mi zdijo še posebej zanimive in imajo dovolj pester nabor, da znotraj tega vsak najde baterijo primerne kapacitete in opremljenosti. To so Xiaomi, Anker in Ugreen. Poudarjam, da je to moje mišljenje. Kot sem dejal, ponudba je nadvse pestra (in zanimiva).

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kolikšna naj bo kapaciteta »powerbanka« in brez česa je dokaj neuporaben? appeared first on Tehnozvezdje.

Proizvajalci prenosnikov običajno vsako leto ali morda vsako drugo leto predstavijo nove različice obstoječih modelov. ASUS je naredil izjemo s svojo vrhunsko serijo ExpertBook B9, namenjeno najzahtevnejšim poslovnim uporabnikom. Čakanje na nov model je resda bilo nekoliko daljše, a nekaj drži – splačalo se je.

Sladka dilema

Obstajajo prenosniki, pri katerih se je težko odločiti, katero funkcijo najprej izpostaviti, in model, ki ga predstavljamo danes, je eden izmed njih. ASUS je združil desetletja izkušenj in najnovejše tehnologije, rezultat pa je ASUS ExpertBook Ultra (B9406). Poglejmo, kaj ga naredi tako zelo privlačnega. Za začetek bomo le našteli nekaj lastnosti, s katerimi model Ultra navdušuje, in jih spodaj podrobno razložili.

• Vrhunska kakovost izdelave
• Izjemen zaslon
• Impresivne zmogljivosti
• Izredno dolga avtonomija baterije
• Neverjetno tanek in lahek
• Sledilna ploščica, ki je navdušila vse, ki so jo preizkusili
• Podaljšana garancija in napredne servisne storitve

Menite, da pretiravamo? Če članek preberete do konca, boste videli, da ni pretiravanja.

Ljubezen na prvi dotik

ASUS ExpertBook Ultra ima kovinsko ohišje iz posebne zlitine magnezija in aluminija. Površinska plast je izdelana v tehnologiji Nano Ceramic, ki ji daje fino teksturo in jo naredi izjemno trdno in bolj odporno na obrabo kot standardni prenosniki. Pravo presenečenje pride, ko prenosnik primete v roko, saj tehta le 1 kg, kar je posledica uporabe sodobnih materialov in uporabe CNC-strojev za izdelavo ohišja.

Raj za oči

Znano je, da ima tehnologija OLED številne prednosti pred IPS-zasloni, kot so neprimerljivo višji kontrast, globoke črne barve in fantastičen odzivni čas. In zaslon, vgrajen v ExpertBook Ultra, ni navaden OLED-zaslon. Gre za t. i. Tandem OLED z diagonalo 14 palcev in ločljivostjo 3K. Ta zaslon ima dve OLED-plasti, ki oddajata svetlobo, zato največja svetlost doseže kar 1400 nits. To pomeni, da bo vsebina na zaslonu jasno vidna tako v dobro osvetljenih prostorih kot zunaj pri močni dnevni svetlobi. Omenjena tehnologija omogoča enakomerno porazdelitev obremenitve prikaza slike in manjšo obremenitev same matrike OLED, zato bo zaslon trajal dlje in bo energetsko učinkovitejši, kar pomeni tudi daljše delovanje prenosnika na baterijo. Zaslon je zaščiten s steklom Corning Gorilla Victus, posebna površinska plast Corning Gorilla Matte pa zmanjša odboj svetlobe za kar 80 %. Odlikujeta ga tudi zelo natančna reprodukcija barv in spremenljiva hitrost osveževanja (30 do 120 Hz). Skratka, zaslon prenosnika ExpertBook Ultra je med najboljšimi na trgu.

Prekipeva od zmogljivosti, baterija pa traja in traja

Pri poslovnih prenosnikih zmogljivosti običajno niso na vrhu seznama prioritet, vendar ASUS ni želel sklepati kompromisov. Zato je za B9406 izbral najnovejše procesorje Intel Core Ultra X7 serije 3. Sodobna arhitektura in najnovejši proizvodni proces naredita te procesorje zelo zmogljive, z nizko porabo energije, odlikuje pa jih tudi presenetljivo zmogljiva integrirana grafična kartica. Visokokakovostno hlajenje omogoča zelo tiho delovanje prenosnika, tudi med visokimi obremenitvami. Zahvaljujoč NPE z do 50 TOPS se ExpertBook Ultra uvršča med prenosnike Copilot+ PC. Odlične zmogljivosti in izjemna avtonomija delovanja na baterijo navadno ne gresta skupaj, a tokrat je temu vendarle tako. Ob povprečnem pisarniškem načinu dela (e-pošta, paket Office, spletni sestanki itd.) bo ASUS ExpertBook Ultra zgolj na baterijo zdržal dva polna delovna dneva!

Zanesljivost in varnost

Za elegantnimi linijami in elegantno zasnovo se skriva presenetljivo robustna naprava, ki je bila preizkušena v skladu s standardom MIL-STD 810H, ki ga uporablja ameriška vojska. Za zagotavljanje vrhunske kakovosti je model Ultra prestal več kot 150 testnih postopkov, zato ni presenetljivo, da ASUS strankam zagotavlja triletno garancijo, ki vključuje tudi baterijo. Poslovnim uporabnikom bo še posebej všeč storitev popravila na lokaciji stranke že naslednji delovni dan (NBD OSS). V primeru težave z napravo bo serviser družbe ASUS čim prej prišel k uporabniku in odpravil vzrok težave, kar drastično skrajša čas popravila. Za varnost podatkov skrbi ASUS ExpertGuardian, ki je celovita rešitev in zaščita pred različnimi vrstami napadov.

Skriti dragulj

Če pogledate dlje od osnovnih lastnosti, boste našli nekaj prijetnih presenečenj, kot je nenavadno veliko število priključkov (kar 4 vrata USB, kar je redkost pri tako majhnih in lahkih prenosnikih), pa tudi nenavadna drsna ploščica. Gre za haptično sledilno ploščico, ki za razliko od standardnih drsnih ploščic nima klasičnih gibljivih delov, temveč se pod njeno površino skrivajo motorčki, ki vam dajejo povratne informacije, da ste dali ukaz. Rezultat je neprimerljivo natančnejše in tišje delovanje. V enem članku je nemogoče opisati vse adute tega prenosnika, zato dodatne informacije o izjemnem prenosniku ASUS ExpertBook Ultra (B9406) najdete TUKAJ.

The post Poslovni prenosnik brez napak appeared first on Tehnozvezdje.

Nisem prepričan, da bo tokrat karkoli drugače. Ne verjamem, da Windowsi potrebujejo še en procesor ARM, temveč korekten, lepo oblikovan, lahek ter za večino dovolj zmogljiv prenosnik s ceno krepko pod tisočakom. Natanko tolikšno, kot za MacBook Neo zahteva Apple oziroma kot so, bolj ali manj s figo v žepu, obljubljali v Qualcommu. Če bi Microsoft želel kaj takšnega, bi moral stopiti po poti iskanja načina, kako procesor poceniti in hkrati ohraniti primerno moč.

Kljub vsemu naslajanje nad zmogljivostmi še zdaleč ni prepovedano. Nvidia želi v enem čipu združiti procesorske in grafične zmogljivosti, ki za zdaj zahtevajo ločeno grafično kartico. Ob tem je nekaj kristalno jasno. Pozabite na dolgo avtonomijo in odsotnost aktivnega hlajenja. Ogromna moč z ničemer od tega ni združljiva. Kljub temu nekateri že postavljajo teorem, da bo RTX Spark za okolje Windows tisto, kar je bil za Apple procesor M1. Navdihuje me rek, da upanje umre zadnje.

Sposobnosti novega čipa so skoraj neverjetne. Osrednji procesor z 20 jedri, pri zasnovi katerih je sodeloval Mediatek, 6144 grafičnih jeder CUDA, en petaflop zmogljivosti za algoritme umetne inteligence in podpora za do 128 gigabajtov pomnilnika LPDDR5X. Ali povedano drugače. Njegove grafične zmogljivosti so enakovredne kartici RTX 5070. Nvidia, ki mobilni procesor obljublja že kar nekaj let, ga ni razvila iz temeljev. Gre za različico procesorja GB10, ki ga najdete v mini računalniku DGX Spark. Odlična mašina, ki si jo zaradi cene, ki se približuje petim tisočakom, lahko privoščijo le redki. Koliko torej mislite, da bo stal prenosnik RTX Spark s 128 gigabajti pomnilnika, ki ga četica zvestih proizvajalcev napoveduje za to jesen, če dodate še stvari, kot so tipkovnica, sledilna ploščica, baterija in 15-palčni zaslon na dotik tehnike miniLED?

Očitno so se tehnološka podjetja nalezla Trumpove govorice. Nvidia ga imenuje »superčip« in najučinkovitejši procesor, kar jih je bilo kadar koli izdelanih. Microsoft, ki tokrat sodeluje v vlogi partnerja z nalogo poskrbeti, da bo manj nedelujočih programov, pa Surface Laptop Ultra opisuje kot najzmogljivejšo stvar, kar so jo kadar koli izdelali. Ne preseneča me. Če verjamemo napovedim, bo čip zlahka lokalno poganjal veliki jezikovni model umetne inteligence s 120 milijardami parametrov, upodabljal obsežne tridimenzionalne prizore (do 90 gigabajtov) in omogočil igranje v ločljivosti 1440p z več kot 100 sličicami na sekundo. S tem so menda prepričali celo Adobe, ki je tokrat zares napovedal za procesor ARM optimizirana programa Photoshop in Premiere.

Nvidia bi utegnila postaviti nova merila zmogljivosti. Vendar je položaj drugačen od Applovega prehoda na M1. Čipa niso vgradili samo v drage modele, temveč tudi v cenovno dostopnejše, da bi čim več ljudi imelo možnost dojeti prednosti nove arhitekture. Hitro širjenje je bilo obenem spodbuda razvijalcem za hitrejše prilagajanje programske opreme. Šele ko se je nov procesor uveljavil, so ponudbo razširili na zmogljivejše čipe. Nvidia cilja neposredno na vrh, zaradi česar se zlahka ujame v zanko premajhne prodaje zaradi previsokih cen. Da bi prenosnik stal okoli dveh in pol tisočakov, za kar danes dobiš dober procesor (manj sicer polnilnika), je malo verjetno.

Še nekaj je zanimivo. Apple ima le eno arhitekturo procesorjev. Windowsi bo imeli štiri dokaj različne dobavitelje. Intel, AMD, Qualcomm in po novem še Nvidio. Kar bo dodobra spremenilo obstoječa razmerja. AMD običajno stavi na dobro razmerje med zmogljivostjo in ceno, Qualcomm izstopa z avtonomijo baterije, a zaostaja pri podpori igram, Intel pa ostaja nekakšna varna sredina z dobro združljivostjo programske opreme x86.

Nvidia bi lahko ponudila nekoliko drugačen recept. Arhitektura ARM, kombinirana z grafično močjo, ki bo nagovorila gejmerje. Microsoftu in Nvidii je že uspelo prepričati razvijalce studia Riot Games, da so prilagodili zaščito v igrah Valorant in League of Legends. Pomembno pa bo tudi sodelovanje z drugimi razvijalci, ki bodo na nek način usodni za Nvidiin naskok na trg prenosnih računalnikov.

The post Na trg prenosnikov s sistemom Windows zdaj vstopa še Nvidia! appeared first on Tehnozvezdje.

ASUS ProArt P16 (H7606) je bil ustvarjen z enim samim ciljem – biti popolno orodje za vse, ki ustvarjajo vsebine na svojem računalniku. Ne glede na to, ali se ukvarjate z montažo videoposnetkov, fotografijo, glasbo, programiranjem, oblikovanjem ali katerim koli drugim ustvarjalnim delom, vam bo ProArt P16 pomagal delati učinkoviteje in lažje.

Ni vse v hitrosti

Prva misel, ki pride na pamet, ko gre za pospešitev dela, je nakup prenosnika z zmogljivimi in posledično hitrimi komponentami. ProArt P16 ponuja vrhunske zmogljivosti: zmogljiv procesor AMD Ryzen AI 9 HX 370, novo grafično kartico NVIDIA GeForce RTX 5070, 64 GB delovnega pomnilnika in kar 4 TB hrambe podatkov iz dveh pogonov SSD (2×2 TB). Ni naloge, ki je ta prenosnik ne bi z lahkoto opravil. Vrhunske zmogljivosti so velika prednost tega prenosnika, vendar ne edina. Tisto, kar loči ASUS ProArt P16 od konkurentov, je DialPad, inovativen krmilnik, ki znatno poenostavi in ​​pospeši delo. DialPad je videti kot obroč, pritisnjen na sledilno ploščico. S pritiskom na njegov osrednji del odprete meni, v katerem izberete želeno funkcijo, s premikanjem prsta po obroču pa hitro in natančno spremenite vrednost izbranega parametra. Čeprav ga lahko uporabljate tudi za osnovne funkcije sistema Windows (spreminjanje svetlosti zaslona, ​​glasnosti itd.), se njegova prava moč pokaže v kombinaciji z uveljavljenimi programi za ustvarjanje vsebin, kot so Adobe Photoshop, Premiere Pro … Natančno in hitro povečevanje, spreminjanje velikosti čopiča ali radirke … Izbirate lahko med več kot 70 funkcijami, rezultat pa je veliko večja produktivnost kot na drugih prenosnikih. Včasih tudi majhne stvari pomenijo veliko, zato bo ciljna skupina, ki ji je ta prenosnik ProArt namenjen, cenila dejstvo, da ima vgrajen bralnik kartic SD Express 7.0 za hiter prenos podatkov iz naprav za snemanje videa in fotografij.

Umetna inteligenca (UI)

Umetna inteligenca brez dvoma postaja vse pomembnejše orodje pri ustvarjanju novih vsebin, zato je pomembno omeniti, da ProArt P16 (H7606) ponuja veliko tudi na tem področju. Zahvaljujoč procesorju AMD Ryzen AI 9, ki ima vgrajeno NPE zmogljivosti do 50 TOPS, je ta prenosnik prejel oznako Copilot+PC, kar pomeni, da lahko uporablja napredne funkcije umetne inteligence, tako znotraj samega operacijskega sistema Windows 11 kot v aplikacijah, ki so optimizirane za NPE. Za še zahtevnejše naloge je na voljo nova grafična kartica RTX 5070 z namenskimi gonilniki NVIDIA Studio, ki so posebej optimizirani za doseganje maksimalnih zmogljivosti ob uporabi programov, namenjenih ustvarjalcem vsebin. ASUS je ta model obogatil z več zelo uporabnimi programi, ki s pomočjo umetne inteligence uporabniku izdatno olajšajo in pospešijo delo.

Kakovost – znotraj in zunaj

Ohišje prenosnika je izdelano iz aluminija, dokaz kakovosti izdelave (ne le ohišja, ampak tudi ostalih komponent) pa je ameriški vojaški standard MIL-STD 810H, ki potrjuje vzdržljivost prenosnika. ProArt P16 ima vgrajen zaslon ASUS Lumina OLED ločljivosti 4K, ki ponuja neverjetno natančno reprodukcijo barv, zato je tisto, kar vidite na njem, resnično kot barve v naravi ali natisnjene na vrhunskem tiskalniku. Da bi kar najbolje izkoristili zmogljivosti vgrajenih komponent, je potrebno dobro hlajenje – H7606 premore kar tri ventilatorje. Za odvajanje toplote iz procesorja se uporablja tekoča kovina, ki delo opravlja neprimerljivo bolje kot termalna pasta, nižje temperature procesorja pa pomenijo boljše zmogljivosti.

Podaljšana garancija

Opisani prenosnik ima dvoletno garancijo, vendar ASUS na našem trgu ponuja zanimivo akcijo. Če letos kupite ProArt P16 in ga registrirate na spletni strani ASUS, boste kot darilo prejeli dodatno (tretje) leto garancije. Čeprav smo o njem povedali že res veliko, to še ni vse, kar lahko povemo o tem prenosniku. Več informacij o prenosniku ASUS ProArt P16 (H7606), pa tudi to, kje ga lahko kupite in po kakšni ceni, izveste, če kliknete TUKAJ.

The post Bi se odpovedali večjemu zaslužku? appeared first on Tehnozvezdje.

Ko se odločate zanj, vam ponudijo dve možnosti: da vam ga pošljejo sestavljenega ali razstavljenega, pri čemer slednje ne zahteva veliko veščin. Treba je le v pripravljena ležišča potisniti module z delovnim pomnilnikom, diske, pokrivne plošče, ki jih na mestih držijo magneti, in v šest rež izbrane priključke. Vse skupaj ni trajalo dlje od pol ure in prenosnik je bil pripravljen za nameščanje sistema.

Podrobnejši razgled razkrije, da je podoba računalnika drugačna. Frankensteinski videz izdajajo ozke reže med moduli in pokrovi, brez katerih verjetno ni modularnosti. Ohišje je večje in težje od podobno zmogljivega prenosnika standardne zasnove, vendar manj od mojih pričakovanj. Pravzaprav mi je dizajn všeč, še posebej pametna ideja se mi zdi možnost, da tipkovnico s premikanjem po širini levo in desno postaviš na zase najbolj primerno mesto. Pričakoval sem le, da bo boljša oziroma so odpravili znano težavo upogibanja tipkovnice na sredini, kar ne vpliva najbolje na kakovost tipkanja. Zaradi velikosti ohišja, ki ga pogojuje velik 16-palčni zaslon, bi zlahka vgradili večjo z ojačeno sredino in morda celo z mehanskimi tipkami. Sledilna ploščica ne omogoča tolikšne svobode. Postavljena je v sredino in deluje dobro, a je za kakšen centimeter ali dva premajhna.

Ob testiranju prenosnih računalnikov se vedno obregnem ob številčnost in raznolikost priključkov. Tu je potreben drugačen pristop. Na levem in desnem boku so po tri ležišča z modulom s po enim priključkom. Katere priključke ima prenosnik in kje so nameščeni, je popolnoma odvisno od vas oziroma od odločitve, katere boste kupili. Kupite jih lahko celo več in nato vrsto priključkov prilagajate trenutnim potrebam. Na primer: ko ste na poti, vgradite več priključkov USB tipa C, medtem ko onega z vrati za ožičeno omrežje pustite doma. Njihova prednost je namreč ta, da jih zlahka menjate kar med delovanjem računalnika.

Zaslon je v primeru okvare mogoče zamenjati, a je obenem eden redkih elementov, ki ne omogoča izbire. Čeprav nudi sodobno zaslonsko razmerje, je dokaj osnoven. Razločljivost 4K ni podprta, in čeprav je kakovost slike razmeroma dobra, ji manjka globine in živahnosti zaslonov OLED ali Mini-LED. Po drugi strani pa se zaslon IPS s svetilnostjo 500 kandel in premazom za preprečevanje odboja dobro obnese pri pregledovanju in urejanju dokumentov. Ravno tako po zaslugi hitrega osveževanja jasno prikaže hitre prizore.

Framework 16 ima dva navzgor obrnjena zvočnika. Ker oddajata zvok proti ušesom in ne navzdol, ta ni v nobenem primeru zadušen, ne glede na to, na kakšno podlago prenosnik postavite. Zvočnika ne sodita med najbolj glasne, a zato nudita dokaj dobro uravnoteženost visokih in nizkih tonov.

Zmogljivosti niso slabe, a predvsem grafične ne izstopajo. Zato je za ta model na voljo modul z grafično kartico, ki ima mesto v zadnjem delu ohišja pod zaslonom. Težava je, da še dodatno poveča ceno. A kdor misli resno, bodi z igranjem in produkcijo vsebin, bo kartico (skoraj) potreboval. V tem primeru se izkaže še ena prednost zasnove. Modul je na svojem mestu ali pa jo vzamete ven, ko je ne potrebujete. Na primer, ko nekaj časa grafičnih zmogljivosti ne boste potrebovali.

V prenosniku je mesto našla razmeroma velika baterija, ki je zadoščala za pet ur predvajanja videa z Youtuba preko domačega omrežja na polovični svetilnosti zaslona. Obremenitveni test, ko so do konca obremenjene vse komponente, jo izprazni v dobri uri. Avtonomija za današnje razmere torej ni nič posebnega. Prej bi dejal, da je v povprečju enako velikih in zmogljivih prenosnikov.

HVALIMO:

• Modularnost in nadgradljivost
• Dober procesor in zadovoljiva vgrajena grafika
• 240-vatno polnjenje preko priključka USB tipa C
• Čitalnik prstnih odtisov
• Razmeroma dober zaslon

GRAJAMO:

• Omejena ponudba procesorjev in grafike (za zdaj)
• Nesorazmerno visoka cena
• Upogibanje tipkovnice na sredini
• Zaslon ne podpira visokega dinamičnega razpona (HDR)
• Ne najboljša avtonomija

The post KRATKI TEST Framework 16: Po šestih mesecih ni razpadel appeared first on Tehnozvezdje.

Asus je prenosnik ROG Strix Scar 18 namenil eliti oziroma najbolj zahtevnim igričarjem, ki imajo obenem dovolj pod palcem, in jim ni težko s sabo prenašati več kot treh kilogramov »žive« teže, in vanj ponovno vgradil trenutno najboljše komponente. To je več kot očitno in hkrati pričakovano, kajti nenazadnje gre za vrh ponudbe oddelka ROG v tajvanskem podjetju!

Še vedno obilen, a manj »plastičen«

Videz ni na prvem mestu, ko snujejo zmogljive gejmerske prenosnike, a so kljub temu v primerjavi z izvedbo izpred dveh let naredili občutne spremembe. Plastično ohišje je elegantnejše, saj so se znebili prozorne plastike, ki se mi je tedaj zdela rahlo cenena. Svetlobni trak na robovih dna ohišja (barvne sijalke LED) se zdaj vije po vseh štirih robovih in osvetljuje podlago v vseh smereh. Izboljšana je še matrika sijalk na hrbtišču (Anime-vision), ki poleg črk in animacij dovoljuje uporabo stilizirane slike obraza. V kolikšni meri je oboje uporabno, presodite sami, a Asus zagovarja tezo, da je »zaslon« na hrbtu dobrodošel dodatek vsem, ki želijo z njim podati izjavo okolici (poosebiti izkušnjo uporabe). Škoditi res ne more. Če vam ni všeč, ga preprosto izklopite.

Površina ohišja je zdaj gladka, kar pomeni, da so mastni madeži na njej vidni. Rešitev je krpa ter redno brisanje. Verjetno bi bilo videti še lepše popolnoma kovinsko ohišje, a zanj očitno še ni dozorel čas. So pa precej olajšali dostop do notranjosti prenosnika. Pokrivno plastično ploščo dna prenosnika preprosto odstranite s premikom drsnika, nakar jo povlečeta naprej. S tem hitro pridete do rež za diske in delovnega pomnilnika, baterije ter do ventilatorjev.

Strukturna trdnost ohišja je dobra, a se zaradi velikosti in tankosti polovice z zaslonom (vanjo je menda dodan aluminij) nežno zvija, če primemo zgornja vogala in ju potisnemo v nasprotnih smereh. Ker je s spodnjo polovico prenosnika spojena preko dveh razmeroma tankih tečajev na straneh, se rahlo ziblje pri nastavljanju kota (ta je največ 135 stopinj). Nič hujšega in razumljiva posledica obilnega zaslona.

Priključki so razporejeni po levem in desnem robu. Nobenega ni na zadnjem (pod zaslonom), kajti tam je preko cele površine reža izpiha toplega zraka hladilnega sistema. Škoda, kajti v primerih, ko je prenosnik uporabljen statično, povezan v ožičeno omrežje ter je nanj priključen eden ali več monitorjev, bi prišli še kako prav.

Tipkovnice niso prav veliko spreminjali

Zaradi obilice prostora na spodnji polovici prenosnika je Asus brez težav vključil polno velikost tipkovnice, vključno z numeričnim delom. Tipkanje na osvetljenih tipkah je prijetno in odzivno, čeprav bi bila izkušnja še boljša, če bi uporabili mehanske tipke. Kar bi glede na dimenzije in cenovni razred pričakoval. Postavitev tipk tudi ni povsem običajna. Desna tipka »Shift« je nekoliko ožja, saj so prostor raje namenili smernim tipkam standardne velikosti, ki so lepo poravnane z ostalimi v spodnji vrsti. To zahteva nekaj privajanja. Osvetlitev tipkovnice omogoča razdelitev območjih, prilagajanje jakosti (tri ravni) in ustvarjanje zanimivih svetlobnih učinkov. Sledilna ploščica je precej velika in pomaknjena nekoliko v levo, da je poravnana z glavnino tipkovnice (brez numeričnega dela). Zamik bi bil moteč, če na obeh straneh ne bi bilo obilje prostora, kjer med tipkanjem »počivajo« dlani.

Nad zaslonom najdete spletno kamero z 2-milijonskim tipalom. Bolje kot nekoč, a vseeno od nje ne pričakujte preveč, še posebej ne v slabših svetlobnih razmerah. Pokrova, ki bi jo zakril, ni, zatorej bo treba za ohranjanje zasebnosti najti drugo rešitev. Blizu je še infrardeča kamera za odklepanje prenosnika s prepoznavanjem obraza (Windows Hello). Tipala prstnega odtisa seveda ne boste našli.

V prenosnik so vgrajeni štirje zvočniki, dva nizko in dva visokotonca. Nadpovprečno dobri so nizki toni (basi), ki dodajo globino zvoku, a pričakoval sem, da so glasnejši. Še posebej zaradi občasnega hrupa ventilatorjev, ko prenosnik deluje z največjimi močmi. Zvočniki vseeno zadostujejo kot popestritev igranja, le v primeru iger, kjer zvok ne predstavlja kulise, temveč je pomemben del igre, boste raje posegli po slušalkah. Lahko so ožičene, saj je na voljo analogni (3,5 milimetrski) priključek.

Ni OLED in kaj potem!

To zlahka rečem, ker so uporabili zaslonsko tehniko mini-LED z dva tisoč področju lokalne zatemnitve, s katero ob visoki svetilnosti in hitrosti osveževanja, zaslon prikaže žive barve, visok dinamični razpon in globoko črnino. Razločljivosti ni 4K, a pol manjša zadostuje za tako velik zaslon in še grafična kartica se manj muči (čeravno ji ne manjka moči). 240-herčno osveževanje zagotavlja gladke premike in tudi natančnost barv je dovolj visoka celo za zahtevnejše ustvarjalce vsebin. Ob tem, da je na voljo prilagajanje načina delovanja, zna biti prednost zaslona njegova visoka svetilnosti. Daleč nad svetilnostjo, ki jo dosegajo zasloni OLED. Zaslon vseeno ni perfekten, je pa zelo dober približek temu.

Dobrodošlo je stikalo MUX za neposredno pošiljanje video signala grafične kartice neposredno na vgrajeni ali zunanji monitor, mimo osrednjega procesorja in vanj integrirane grafike. Ravno tako zlahka nadzirate, katera grafika je v uporabi, s čimer dobite več nadzora nad porabo energije. Glede na »potratnost« računalnika to ni brezpredmetno.

Moči mu zlepa ne bo zmanjkalo?

V ROG Strix Scar 18 je vgrajeno praktično vse najboljše, kar je trenutno dostopno in primerno za vgradnjo v ohišje prenosnika, zato programi za merjenje zmogljivosti prikažejo visoke številke. A bolj kot te so pomembni občutki ob igranju grafično zahtevnih iger oziroma doseženo število sličic na sekundo (fps) pri najvišji razločljivosti 1600p in vklopljeni tehniki sledenja žarkom (brez vklopljene izboljšave slike DLSS in drugih tehnik, ki dodajo še kakšno sličico). Rezultati so sledeči: Black Myth Wukong 61 fps, Cyberpunk 2077 66 fps, Forza Horizon 5 139 fps, Kingdom Come Deliverance 2 81 fps in Senua’s Saga Hellblade 2 59 fps. Rezultate mi je prijazno odstopil prijatelj Peter, ki je ravno tako testiral prenosnik, saj se mojemu mulcu ni zdelo vredno igrati na njem.

Ob takšnih obremenitvah (in moči obeh procesorjev) se pričakovano sprošča veliko toplote. Hladilni sistem črpa hladen zrak skozi reže na dnu in na desnem boku prenosnika (med igranjem tako vroč zrak ne pride v stik z roko, ki drži miško). Trije ventilatorji ga potem usmerjajo preko najbolj vročih točk do izpusta na zadnji stranici. Zrak teče tudi skozi tipkovnico, da ohranja prijetno temperaturo okoli prstov, ravno tako pa so dodatno izboljšali razpršilnik toplote. Pri največjih obratih, ko je prenosnik najbolj pod stresom, boste ventilator slišali. Na srečo njegovo delovanje zlahka prilagodite v programu Armoury Crate. Ker s tem obenem omejite zmogljivosti, velja biti previden, kaj počnete. Omenjeni program praktično omogoča popoln nadzor nad delovanjem prenosnika. Med drugim v njem ravno tako spreminjate in prilagajate že omenjene svetlobne učinke ter še veliko drugega.

Ob tem velja omeniti baterijo, čeprav je najraje ne bi, kajti za resno igranje ga boste imeli priključenega na napajalnik. Obremenitveni test je namreč baterijo v pol ure izpraznil za 62 odstotkov. Zahtevnih iger prav dolgo na baterijski pogon ne boste igrali. Morda gledali video posnetke in filme. Ena ura Youtuba s polovično svetlim zaslonom in prenosom podatkov preko domačega omrežja je zahtevala 20 odstotkov napolnjenosti, kar pomeni dobrih pet ur do računalniškega mrka. Še enkrat bom poudaril: avtonomija baterije je razumljivo nizka, kajti zahteve komponent po električni moči so zelo visoke.

Poznate program ROG Elite?

Lojalnosti program je na voljo že več let, a ga do zdaj v naši regiji niso obešali na velik zvon. Po včlanitvi zbirate točke s kupovanjem izdelkov in sodelovanjem v brezplačnih dejavnostih, kot so kvizi in ankete. Seveda je število točk odvisno od vrednosti kupljenega izdelka. Zbrane točke nato lahko zamenjate za igre, dodatke v igrah ali darilne kartice.

HVALIMO:

• Brutalne zmogljivosti
• Dober in velik zaslon Mini-LED
• Primeren nabor priključkov (podpora za Thunderbolt 5)
• Bogati svetlobni učinki (čeravno nekaterim niso všeč)
• Primerna tipkovnica
• Dvoletna garancija (z možnostjo dodatnega leta v primeru nakupa do konca junija)

GRAJAMO:

• Visoka cena v Sloveniji
• Na mastne madeže občutljiva površina
• Nobenega priključka ni na zadnji strani
• Velik in težak prenosnik

Žal moram omeniti še nekaj, česar najraje ne bi. Asusu je vseeno, kje boste kupili njegov računalnik, a to ne more biti vseeno slovenskemu uvozniku in lokalnim trgovcem. Že dlje časa opažam velike razlike v cenah računalnikov te znamke pri nas in v Nemčiji. Tokrat je razkorak še veliko večji in vsaj meni nerazumljiv. Nemška trgovina Computer Universe za enak model zahteva kar 1.200 evrov manj. Resnično upam, da se je tu prikradla napaka.

The post ASUS ROG Strix SCAR 18: Brutalne zmogljivosti ob razsipnih svetlobnih učinkih appeared first on Tehnozvezdje.

Navdih za vzorce so našli v naravi, natančneje na Islandiji, Turčiji, Jordaniji in Maldivih. Pravzaprav so kopirali vzorce narave in z njimi poudarili ne zgolj estetiko, temveč tudi trajnost in vzdržljivost materiala.

Vulkanska pokrajina Islandije je kriva za obsidian črno izvedbo. S kombinacijo matirane in sijajne teksture poustvarja naravni tok ohlajajoče lave, ki odraža surovo energijo ter hkrati spokojno ravnovesje v ognju oblikovane pokrajine. (Obsidian Black)

Turška pokrajina Pamukkale je navdihnila bel vzorec, na katerem se zrcali spokojna lepota kaskadnih teras in z minerali bogatih voda. Trdijo, da so z zlatim sijajem ter računalniškim brušenjem oblin in površin, ujeli preplet tekoče vode in trdnosti kamna. (Pamukkale White)

V Jordaniji so našli navdih za vzorec imenovan Terra Mocha. Različica odraža eleganco puščavskih peščenjakov in valovitih sipin ter harmonično zlitje naravne nepredvidljivosti in natančnosti izdelave. (Terra Mocha)

Vzorec, za katerega navdih so našli na Maldivih, prinaša dinamično igro svetlobe in teksture. Sijoča površina spominja na plaže in nežno luminiscenco valov, obsijanih z zvezdami tamkajšnjih čarobnih noči. (Luminous Blue)

Ker se tokrat vse suče okoli oblikovanja, zmogljivost ni toliko v ospredju, čeravno je na ravni bolj običajnih prenosnikov te znamke. Procesorji Intel Core zadnje generacije zadostujejo potrebam umetne inteligence, v prvi vrsti Microsoftovega Copilota. V kombinaciji s 120-herčnim zaslonom OLED razločljivosti 3K, 32 gigabajti delovnega pomnilnika in 1 terabajtnim pogonom prenosnik nudi zmogljivo orodje, ki je obenem še najmanj zanimivega videza. Ali vas prepriča?

The post Izstopajočega videza jim ne gre oporekati appeared first on Tehnozvezdje.

 Zenbook Duo je ponudil inovativno produktivnost z možnostjo uporabe dveh zaslonov, hkrati pa je po svoji obliki ostal klasičen prenosnik in tako poskrbel za opazen preboj v segmentu ultra prenosnih računalnikov. V zadnjih 12 mesecih je namreč Zenbook Duo predstavljal pomemben delež prodaje celotne serije Zenbook. Impresiven sprejem s strani kupcev in navdušenje trga nad njegovimi inovativnimi funkcijami pa kaže tudi na pripravljenost kupcev na nov inovativni prenosnik z dvema zaslonoma.

Povečana produktivnost je glavna prednost

Uporabniki so Zenbook Duo dobro sprejeli: razširjena produktivnost v pisarni ali na poti z uporabo dveh 14-palčnih zaslonov je v komentarjih in ocenah na platformah največjih spletnih trgovcev na svetu (Amazon in Best Buy) označena kot ključna prednost prenosnika Zenbook Duo. Letos je ASUS pripravil posodobljeno različico z letnico 2025, ki prinaša najnovejšo platformo Intel Core Ultra. Od danes je novi Zenbook Duo na voljo v trgovinah v Sloveniji.

Ključna stvar, ki si jo velja zapomniti – kljub novi strojni opremi osnova, torej oblika in raznolike možnosti uporabe Zenbook Duo – ostaja nespremenjena. Poudarek je še naprej na zagotavljanju brezhibne uporabniške izkušnje z dvema zaslonoma, povečanju produktivnosti, kjer je to mogoče, z večjimi zmogljivostmi in avtonomije baterije v primerjavi s prenosnikom z letnico 2024.

Produktivnost na dveh zaslonih: dokazana prednost

Raziskave kažejo, da lahko uporaba dveh monitorjev poveča produktivnost uporabnika za 30 do 50 %. Za tiste, ki delajo s klasičnim prenosnim računalnikom doma ali v pisarni, drugi monitor oziroma zaslon znatno poveča učinkovitost. Zenbook Duo, ki uresničuje koncept rabe dveh zaslonov, uporabnikom omogoča, da te prednosti uživajo kadar koli, zato je idealna izbira za številne strokovnjake, vključno s svetovalci, vodji prodaje in menedžerji.

Idealen za vsakogar

Zenbook Duo je tudi neprecenljiv spremljevalec popotnikov. Nošenje dodatnega monitorja je pogosto nepraktično, saj tudi mobilni zunanji zaslon doda do 1 kg teže ter zahteva dodatne kable in prostor. Zenbook Duo z vgrajenima dvema 14-palčnima zaslonoma pa ponuja lahko in priročno rešitev, ki skupaj z modulom s tipkovnico tehta le 1,6 kg (kar je povprečna teža tipičnega 15-palčnega prenosnika), zato je povsem logično, da je zelo priljubljen med uporabniki, ki so pogosto na poti.

Ključne lastnosti in funkcije prenosnika Zenbook Duo z letnico 2025

Novi Zenbook Duo 2025 uvaja več izjemnih funkcij, namenjenih izboljšanju uporabniške izkušnje:

• Vodoravni način z dvema zaslonoma: Idealen za delo s pisarniškimi aplikacijami, klepetalnicami, ustvarjanje in urejanje besedila ter gledanje videoposnetkov. Ta način uporabnikom omogoča učinkovito večopravilnost, saj intuitivni programski pomočniki uporabniku pomagajo organizirati opravila na dveh zaslonih.
• Dva 14-palčna zaslona OLED: Novi model ima vgrajena dva 14-palčna zaslona OLED z ločljivostjo 3K in frekvenco osveževanja 120 Hz. Zasloni OLED ponujajo številne prednosti, med drugim vrhunsko natančnost prikaza barv, globlje črne odtenke, nižjo porabo energije, hitrejši odzivni čas ter omogočajo tanjšo in lažjo zasnovo prenosnika.
• Kompaktno ohišje iz magnezijeve zlitine: Zenbook Duo tehta zgolj 1,6 kg in je za približno 200 gramov lažji od primerljivih prenosnikov s 13-palčnimi zasloni. Zaradi tega je nadvse enostaven za prenašanje in brezkompromisen glede nalog, ki jih lahko opravlja.
• Visoke zmogljivosti: Zenbook Duo 2025 poganja najnovejša procesorska platforma Intel Core Ultra in opremljen z 32 GB delovnega pomnilnika in 2 TB pogonom SSD, kar zagotavlja vrhunske zmogljivosti za vse vaše računalniške potrebe.
• Diskretna in udobna uporaba: Kljub naprednim funkcijam lahko Zenbook Duo udobno in diskretno uporabljate kot običajen prenosni računalnik, zato je vsestransko uporaben v različnih okoljih.

Vrhunski izdelek za globalni trg

Zenbook Duo 2025 ostaja premijski prenosnik, torej vrhunski izdelek z odlično kakovostjo izdelave, in bo na voljo po vsem svetu. V nasprotju z nekaterimi konkurenti, ki imajo težave pri lansiranju svojih izdelkov na več trgih, si ASUS prizadeva zagotoviti, da bo Zenbook Duo na voljo v vseh državah regije EMEA in v večjem obsegu kot predhodnik. Ta zaveza k dostopnosti in razpoložljivosti poudarja ASUS-ovo predanost izpolnjevanju potreb svojih strank.

Zaključek

ASUS Zenbook Duo se je izkazal za zelo uspešen izdelek, saj je bil pozitivno sprejet na trgu in je dosegel odlične prodajne številke. Njegova inovativna zasnova z dvema zaslonoma ponuja pomembne prednosti za produktivnost dela, zato predstavlja dragoceno orodje za širok krog uporabnikov, od pisarniških delavcev do poslovnežev, ki so veliko na poti. Nova različica z letnico 2025 nadaljuje ASUS-ovo tradicijo odličnosti. Gre za vrhunski, visoko zmogljiv prenosni računalnik, ki izpolnjuje spreminjajoče se potrebe svojih uporabnikov. Prenosnik Zenbook Duo je že naprodaj – če ga kupite pri uradnem lokalnem pooblaščenem prodajalcu ASUS do 31. marca, pa boste upravičeni do dodatnega leta garancije. Vse, kar morate storiti, je, da svoj novi prenosnik registrirate na spletnem mestu ASUS, garancija pa se bo podaljšala brezplačno. Za več informacij o tem izjemnem prenosnem računalniku, njegovi ceni in prodajalcih kliknite tukaj.

The post ASUS Zenbook Duo 2025 – Prelomna inovacija z dvema zaslonoma appeared first on Tehnozvezdje.

Nekaj deset gramov manj se morda sliši oportunistično, a kdor ima prenosnik ves čas v nahrbtniku in tega na ramenih, bo znal ceniti na prvi pogled zanemarljivo razliko. Ob pogoju, da zaradi nje ne trpijo zmogljivosti ali avtonomija. Ta je vse bolj pomembna, saj se nočemo po dveh ali treh urah zahtevnejše uporabe ozirati za električnimi vtičnicami. Zenbook A14 ni gejmerski niti prenosnik za ustvarjalce digitalnih vsebin, vendar je sposoben po potrebi prežvečiti tudi kaj zahtevnejšega od pisarniških opravil, brskanja po spletu in podobnega. Video 4K »zmelje« razmeroma hitro. 

Recimo, da ima Zenbook s procesorjem Snapdragon X tri bistvene prednosti. Kot sem že dejal, je lažji, nudi enake zmogljivosti, ko mu energijo posreduje baterija in ko je priključen na napajanje, in obeta daljšo avtonomijo. Je res tako? Razlike so, vendar spet ne tolikšne, kot bi pričakovali oziroma obljubljajo, ko A14 primerjate z drugim modelom Zenbook s procesorjem Intel ali AMD. A najbolj pereče je, da je cena pri nas opazno višja od cene drugje. Brez nadaljnjega zna to biti velika ovira v glavi marsikaterega kupca.

Nižja masa na račun tanjšega materiala?

Zenbook A14 kot vsak model družine poleg lepega videza in tankosti obljublja še povečano odpornost na vse tegobe, ki se mu zlahka pripetijo v pričakovani dobi uporabe. Tokrat je Asus uporabil zlitino magnezija za celo ohišje in ne samo za prevleko površine. Rezultat je masa pod enim kilogramom, a imam občutek, da je vsaj delno dosežena na račun tanjših pokrivnih plošč. Na primer, tista za zaslonom se vda ob bolj grobem pritisku s prstom nanjo. Ne mislim, da bo prenosnik zaradi tega razpadel, zgolj to, da starejši Zenbooki takšnih težav nimajo. Zanimivo bo še videti, ali je površina dejansko manj občutljiva na praske (kot trdijo) in ali bo še vedno enako očem všečna po dveh ali treh letih intenzivne uporabe. Kadarkoli proizvajalec uporabi nov material, se takšna vprašanja postavljajo sama po sebi.

Nabor priključkov je bolj kot ne standarden, a nekateri boste imeli pomisleke, ker sta oba USB tipa C na istem boku. Zaradi priklopa dodatnih naprav in polnjenja bi bilo verjetno bolj ergonomsko, da bi bil po en na vsaki strani. Na začetku sem imel še nekaj manjših težav s tipkami – zdele so se mi preveč mehke, vendar je bil dovolj en spisan daljši članek, da sem se nanje navadil.

Zenbook A14 ima 14-palčni (35,6-centimetrski) zaslon, a je natanko enakih mer kot moj 13,3-palčni Zenbook Flip 13. Zasluga gre zaslonskemu razmerju 14:10, ki se bolje obnese skoraj pri vseh nalogah. Ventilatorja sta kljub razmeroma tankemu ohišju dva, in na mestu je pohvala, da je izpih toplega zraka pod zaslonom. Topel zrak tako ventilatorja pihata stran od prenosnika, namesto po površini zaslona navzgor.

Snapdragon se izkaže, toda ali bo to dovolj?

Ni dvoma, da je Snapdragon X Elite zmogljiv procesor, ki se zlahka kosa s kompanjoni iz »bande« Intel in AMD. Težave so še vedno drugje – niso nove in zanje Asus ni kriv. Nekateri programi žal ne delujejo, in nekateri boste še posebej razočarani, če ne bo delovala igra, s katero si občasno krajšate čas. Po drugi strani pa boste zahtevnejši navdušeni nad tem, da so zmogljivosti dokaj enake, ko je prenosnik priključen na električno napajanje ali mu energijo zagotavlja baterija. Ne izumljam tople vode; nenazadnje sva z Matjažem to ugotovila že med testiranjem Vivobooka 15 in dveh Microsoftovih prenosnikov s tem procesorjem. Če ni težav z združljivostjo, potem je prenosnik kos vsakemu programu, ob tem, da se bo manj grel in v večini primerov deloval tišje.

Zvočniki prenosnika niso najboljši (za silo zadoščajo), kar verjetno nikogar ne bo zmotilo. Pomembnejši je zaslon. Brez nadaljnjega je odličen, saj te hitro prepriča z živimi barvami in visokim kontrastom. 60-herčno osveževanje me kaj dosti ni motilo (dovolj glede na namembnost prenosnika), a sem pomislil, da večja ločljivost ne bi bila napačna. Res škoda, da se Asus ob tej ceni prenosnika ni odločil za recimo razločljivost 2,8K!

Po branju tehničnih podatkov in tam zapisanih obljubah sem od baterije pričakoval več. Da ne bo pomote – ni slaba in ob normalni uporabi več dni nisem iskal električnega priključka (česar ne morem več reči za svoj stari Zenbook), a vendar »štoparica« ne laže. Ura gledanja videa na YouTubu prek domačega brezžičnega omrežja in pri 50-odstotni svetilnosti zaslona je baterijo olajšala za 9 odstotkov. Izraženo v urah to pomeni do 11 ur. Pisarniška dela, pisanje članka v Wordu ob sočasnem brskanju po spletu in branju pošte, porabijo manj – 6 odstotkov na uro, kar zadošča za do 16 ur. Na drugi strani igre porabijo več. Ker moja priljubljena Genshin Impact ni delovala, sem se moral zadovoljiti s Terrario. Ta je v eni uri baterijo olajšala za dvajset odstotkov, kar preračunano v ure pomeni do pet ur (nič posebnega, bi dejal). Avtonomija pisarniškega dela in gledanja videa je resda daljša od »primerljivega« prenosnika z bolj običajnim procesorjem, ko opravlja manj zahtevne naloge. Ko pa je procesor obremenjen do »plafona«, tedaj se razlika praktično stopi.

Pripravljen na umetno inteligenco

Microsoftov Copilot deluje dobro, a sem pričakoval, da bo globlje integriran v operacijski sistem. Za zdaj še ni, kar pomeni, da ga uporabljamo popolnoma enako kot na katerem koli drugem računalniku. Obenem je Microsoft pripravil še nekaj storitev, ki se v večji meri zanašajo na zmogljivosti nevronske enote. Slikarju je dodana funkcija, ki z besedilnim pozivom pretvori grobo skico v uporabnejšo sliko. Kakovost le te je močno odvisna od sposobnosti oblikovanje pravšnjega niza besed. Algoritmi umetne inteligence poskrbijo še za zameglitev ozadja, lepotne učinke okoli obraza in fiksiranje oči v smeri kamere, celo ko gledate drugam, med videokonferenčnimi klici ter prevode v živo video posnetkov. Podnapisi s prevodi se pojavijo zelo hitro in so uporabni, čeprav so slovnične napake precej pogoste.

Tokrat je nekaj umetne inteligence pripomnil še Asus. Z infrardečimi tipali poleg spletne kamere polne visoke razločljivosti, ki je mimogrede opremljena s priročnim zapiralom, prenosni računalnik zazna, kdaj gledate v zaslon in kdaj ne in temu primerno prilagodi svetilnost in čas prehoda v način spanja. Dobro delujeta tudi dušenje hrupa med videoklici ter iskanje in organizacije fotografij iz različnih virov v orodju StoryCube.

Ko vidiš ceno, te zaboli v »denarnici«

Proizvajalec sam določi ceno, za katero meni, da je pravična na dotičnem trgu, vendar takrat, ko cena ni več malenkostna oziroma posledica različnih davčnih stopenj, ne morem biti tiho. 1.900 evrov (Big Bang) je občutno preveč že glede na nanizane tehnične lastnosti prenosnika, da morebitne kompenzacije zaradi nezdružljivosti z nekaterimi programi ne omenjam. To sicer ni stvar Asusa, prej Qualcomma, če želi, da se bomo odločali zanj namesto za njegove tekmece. Je pa Asusova stvar, da od Nemcev za popolnoma enak prenosnik zahtevajo 1.500 € (vključno z davkom, ki je tam 19-odstoten, in zaslužkom trgovca). Štiri stotake razlike niti pod točko razno niso malenkost in sprašujem se, zakaj bi se ga sploh trudil kupiti v slovenskih trgovinah. To meče zelo čudno luč na Asus, ki verjetno ve, da smo sposobni pogledati prek plank.

HVALIMO:

• Tetha manj od polnega kilograma
• Zmogljivosti in energijska učinkovitost
• Živahen zaslon OLED
• Izpih toplega zraka pod zaslonom in stran od prenosnika
• Učinkovit in tih hladilnik

GRAJAMO:

• Plošča za zaslonom bi lahko bila bolj toga (trdnejša)
• Še vedno nekateri programi ne delujejo
• Razločljivost zaslona (spodobila bi se višja od polne visoke)
• Od daleč in na prvo oko je ohišje videti »plastično«
• Cena!

The post ASUS Zenbook A14: Tako lahek, da se ga boste (skoraj) bali uporabljati appeared first on Tehnozvezdje.