Prenosni projektorji se vedno soočajo z omejitvami in kompromisi. Glavni sta zagotovo svetilnost in nujno zunanje napajanje, odkar so se proizvajalci skoraj družno odrekli vgrajenim baterijam (pa tudi z njimi je bila avtonomija običajno prekratka). Mogo 3 Pro obljublja do 450 ISO lumnov svetilnosti, 50 več kot predhodnik, vendar je treba ta podatek vzeti nekoliko z rezervo. Pomembna izboljšava je v sami oblikovni zasnovi, kar bistveno olajša postavljanje projektorja in prilagajanje slike, pa tudi v programski opremi, saj je tokrat nameščen operacijski sistem Google TV, uredili pa so tudi certificiranje za Netflix.

Vse odkar je Samsung prišel na plano s projektorjem The Freestyle, je vsakemu uporabniku in tudi proizvajalcu jasno, da so minili časa podkladanja ter takega in drugačnega nagibanja ali montiranja na stativ za usmerjanje slike tja, kamor si je želimo, in v pravi velikosti. Zato je tudi Mogo 3 Pro narejen v dveh delih, ki sta za prenašanje lahko stisnjena skupaj, toda za uporabo gre zgornji del na stranskem nosilcu »ven« in se obrne proti steni oz. platnu, in potem lahko poljubno prilagaja, pod kakšnim kotom naj tja pada snop. S tem dobimo sliko vsaj »na grobo« na pravilni površini, nato pa jo je mogoče z zmanjševanjem in prilagajanjem robov še dodatno umestiti v gabarite, ki so na voljo. Vsekakor rešitev deluje v redu, četudi morda robustnost ni na najvišji ravni. Spodnji, fiksni del, je v pretežni meri zvočnik. Baterije ni vgrajene, česar smo zdaj tudi že navajeni, treba je zagotoviti zunanje napajanje, kar danes s prenosnimi polnilnimi postajami tudi nekje brez vtičnice »pri roki« ni nobena težava. In pravzaprav bolje, kot da bi bil projektor bistveno težji in obilnejši, pa vseeno komaj zdržal celoten film, kaj šele maraton treh ali več epizod posamezne serije.

Pri prenosnih projektorjih je lahko malce zoprno, da je treba pogosto na novo nastavljati sliko. Če ga od prejšnjega gledanja ni nihče premaknil, za kar je dokaj majhna verjetnost, bo sicer ostala taka, kot je bila prejšnjič, vsak manjši dotik v vmesnem času pa bo sprožil začetno nastavljanje »od začetka.« Morda sploh nima stalnega mesta, ampak ga boste postavili samo takrat, ko boste želeli nekaj gledati Zadeva sploh ne bi bila zelo problematična z lepo odzivnim operacijskim sistemom, vendar je ta dokaj počasen, še posebej na začetku, prvo minuto ali dve po vklopu, s precejšnjimi zamiki reagiranja po pritiskih na tipke daljinca. Zato je treba vključiti potrpljenje za nastavljanje geometrije slike, pa tudi njenih parametrov, če jih želimo prilagoditi. Za izbiranje vsebin sicer vmesnik deluje še kar vzorno, a v vsakem trenutku se čuti, da so z izbiro (neimenovanega) procesorja, temelječega na štirih prastarih jedrih Cortex A53, in vgradnjo vsega dveh gigabajtov delovnega pomnilnika zagrešili precejšen greh. Na srečo na samo izkušnjo gledanja to ne vpliva, vseeno pa bi si želel bolj tekočega delovanja, četudi na račun za nekaj deset evrov višje cene. Kljub izbranemu procesorju je uporabniški vmesnik dokaj odziven, med gledanjem pa sploh ni kakšnih težav, tudi ne z ukazi v aplikacijah. Google TV seveda poskrbi, da je izbira slednjih obširna.

Slika tega projektorja je v polni visoki razločljivosti in velikosti vse do petih metrov diagonale. Najmanjša možna je sicer dober meter (40 palcev), odvisna pa bo od tega, kako veliko steno ali platno imate na voljo in na kakšni razdalji nameravate gledati. Pri diagonalah do slabih treh metrov, kolikor sem lahko preizkusil (večje prazne stene nimam), je kakovost slike konstantna.

Kot običajno pri projektorjih, še posebej pa prenosnih z dokaj nizko svetilnostjo, je najbolje gledati v temi. Takrat je slika lepa in več kot dovolj svetla tudi v »običajnem« načinu. Toda v primerjavi s tovrstnimi napravami pred leti, je zadovoljiva tudi, če v prostoru prižgete kakšno luč, podnevi pa se da gledati, a ne ravno uživati. Takoj se sicer pozna izguba kontrasta in barve postanejo bolj medle, toda za športne prenose, Youtube in podobno je še vedno v redu. Večerni športni prenos na tem projektorju je super, tudi za serije in kakšen film še zdaleč ni napačen. Slika je dokaj naravna, barve lepe, lahko celo kar živahne, kontrasti solidni. Pri viru HDR se slika malce spremeni, več je ostrine, projektor poskuša ustvariti večje kontrastno razmerje, toda vidi se, da zmanjka tako prave črnine kot možnosti prikaza zelo svetlih točk. Velika prednost pred televizorjem je seveda diagonala slike, pa tudi to, da jo lahko projicirate skoraj kjer koli. Zato se da pozabiti na živahnost in črnine OLED-a. Vsaj za kakšno priložnost, če že ne vedno.

Zvok je najmanj na ravni kakšnega ne ravno najcenejšega samostojnega zvočnika bluetooth in, morda presenetljivo, morda pa tudi ne, celo boljši kot pri mnogih televizorjih. Premera je pač več kot je globine pri večini slednjih, zato sta lahko tako gonilnik kot basovski zvočnik nekoliko bolj konkretna. Za priložnostno gledanje, čemur je projektor primarno namenjen, ni kakšne potrebe po dodajanju kvalitetnejšega zvočnika (prek HDMI-ARC ali bluetootha). Kvečjemu glasnejšega, če bo to nekje zunaj in s številčnim občinstvom. Vgrajeni večinoma preglasi ventilator v projektorju, se pa tega lahko vseeno sliši med dialogi v serijah ali filmih, če ni drugega zvočnega »dogajanja.« V načinu Performance, ki sicer da najbolj svetlo sliko, na tudi nekoliko drugačno glede ostrine in barv, pa je ventilator preglasen. Gledati bi bilo mogoče zgolj s slušalkami z aktivnim dušenjem hrupa. Po drugi strani način Eco nudi pretemno sliko za večino situacij, zato se je najbolje držati običajnega načina.

Daljinski upravljalnik je ličen in kvalitetno izdelan, tudi razporeditev tipk je v redu, si je pa treba za glavne zapomniti njihovo mesto, saj nimajo osvetlitve. Usmeritev daljinca med uporabo je nepomembna, saj deluje po bluetoothu.

Xgimi Mogo 3 Pro je eden najbolj dovršenih prenosnih projektorjev doslej in ga morate imeti v ožjem izboru, če kupujete tovrstno napravo. Cena se mi ne zdi pretirana niti za nakup iz radovednosti oz. za zabavo, ne iz dejanske potrebe.

HVALIMO:

• Lično in uporabno oblikovanje
• Lepa in dovolj svetla slika v temnem okolju
• Operacijski sistem Google TV in podpora za aplikacijo Netflix
• Spodoben zvočnik
• Kakovosten daljinski upravljalnik

GRAJAMO:

• V svetlem okolju ali na prostem sliki še vedno manjka svetilnosti
• Priključek mikro HDMI namesto klasičnega
• Občasno manj odzivno delovanje operacijskega sistema
• (Pre)glasen ventilator pri najvišji svetilnosti

The post Xgimi Mogo 3 Pro: Blizu perfekcije za to ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Prenosni ne more zamenjati televizorja ali večjega domačega kino projektorja. Oboji sicer delujejo po enakih kopitih, a je bistvena razlika v svetilnosti. Projektor za domači kino sveti z med 2000 in 4000 ANSI lumni, medtem ko je svetilnost prenosnih občutno pod tisočakom. Bolj kot za resno ali stalno postavitev so primerni za občasne predstavitve, zlahka poslovne, za popestritev zabave in v skrajnem primeru kot zamenjava manjšega televizorja, ki je redkeje uporabljen. Zadovoljstvo z njihovo »predstavo« je obratno sorazmerno z velikostjo diagonale projekcije in zatemnitvijo prostora.

Projektorja sta razmeroma podobna, ko odmisliš svetlobni vir in obliko. Nebula ne skriva podobnosti s plastenko piva. Sliko pri obeh ustvarijo nadvse majhna elektronsko mehanska zrcala, ki odbijajo svetlobo v smeri projekcije ali stran od nje. Mogo ima v ta namen tri sijalke LED (po eno za vsako osnovno barvo RGB), medtem ko je svetlobni vir Nebule laser. Principa imata prednosti in slabosti. Ledice enačijo s pravilnejšimi barvami in laser s svetlejšo sliko, vendar, kar se tiče slednjega, je v tem primeru obratno. Svetlejši je Mogo, ne Nebula, kakor bi v teoriji morali biti. Razlike med projektorjema so še v pretvorbi signala razločljivosti 4K v polno visoko razločljivost, o čemer se lahko izobrazite v navzočem videu.

Kako preprosto bo projektorja uporabljati, je odvisno od tega, koliko ste še pripravljeni odpreti denarnice. Redko kdaj je na voljo ravna površina, da bi bil v optimalnem položaju in na ravno pravšnji razdalji. Če nič drugega, ga je skoraj vedno treba rahlo nagniti, da je projekcija na pravem mestu. Podlaganje morda pride v poštev pri Mogu, a gotovo ne v primeru Nebule, ki se zaradi oblike in premera ohišja rada prekucne. Fotografsko stojalo (oba projektorja imata spodaj klasičen navoj) je skoraj nujno. Majhno ali veliko? Vseeno, samo da je.

Tretji pogoj pa je primerna površina. Vsaj čista bela stena, brez slik, vtičnic ali česarkoli drugega, kar bi tako ali drugače motilo vizualno izkušnjo. V primeru večjih projektorjev za domači kino bi predlagal projekcijsko platno. Zagotovo bo tudi slika prenosnega projektorja na njem zasijala v najlepši luči, toda splača se le takrat, ko ga nameravate redno uporabljati na istem mestu.

The post Zakaj si ne bi omislil te zabavne napravice? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.