Ker ni dosti večji od prenosnih baterij, ga zlahka uporabite v dveh vlogah. V vlogi reprodukcije zvoka, kadar bi radi poslušali glasbo brez nošenja slušalk, in v vlogi zaloge energije za kritične primere. Ko je baterija telefona že tako prazna, da to vpliva na razpoloženje, in potrebujete vsaj še nekaj dodatnih minut. Seveda ni namenjen temu, a je dobro vedeti, da je polnjenje pri tem prenosnem zvočniku omogočeno.

Micro 2 je ravno prav velik, da lepo sede v dlan. Nogice iz gume poskrbijo, da se zvočne vibracije ne prenašajo na površino, kamor zvočnik postavimo, ker bi to slabo vplivalo na kakovost zvoka. Poleg nogic je na spodnjem delu ohišja še pritrjen elastični trak, ki omogoča dovolj raznolike načine pritrditve na naramnice nahrbtnika, pas hlač, okoli krmila kolesa in na podobna mesta. Kadar ni uporabljen, se tesno prilega ohišju in ne moti. Zanimiva rešitev, ki se mi zdi boljša od vrvice ali karabina, s katerima so opremljeni podobno veliki tekmeci.

Na zgornjem delu ohišja zvočni gonilnik ščiti črna kovinska mrežica. Tam so tudi trije večji gumbi. Srednjega večnamenskega (krog) obkrožata gumba za jakost zvoka. Dva manjša sta še na boku ob luknji, v katero se pritrdi elastični trak. Eden skrbi za vklop in izklop, drugi za seznanjanje preko radijskega vmesnika Bluetooth. Zmotilo me je, da že nežen dotik prižge ali ugasne zvočnik. To odpira vrata za neželene dogodke, ko se ga po nesreči dotaknemo. Bolje bi bilo, na primer, če bi se zvočnik ugasnil ali prižgal šele, ko bi gumb držali nekaj sekund.

Glede na mere ohišja je v zvočnik vgrajena nadpovprečno velika baterija. Pričakovano se to kaže v avtonomiji. Deset ur uživanja v glasbi torej ni težko doseči. Približno stanje napolnjenosti baterije kaže pet sijalk na boku (ob gumbu za vklop) in aplikacija Tribit (dolgo časa na primer kaže 80-ostotno napolnjenost, nakar pade na 60-odstotno in tako napraj). Ta ni nujna, saj so privzete zvočne nastavitve za večino dovolj dobre, a je priporočljiva, če želite prilagajati zven (na voljo imate šest zvočnih načinov in možnost, da ustvarite svojega). Če jih imate, potem lahko v stereo sistem povežete dva takšna zvočnika. Povežeta se preko Bluetootha na način, da je eden glavni, nanj je povezan telefon (vir zvoka), medtem ko je drugi prvemu podrejen, saj mu ta posreduje zvočni signal. Podobno, kot se povežeta dva večja zvočnika StormBox Blast.

Predstavitev zvočnika je pogojena z njegovo velikostjo. Glede tega je mati narava neizprosna. Manjša stvar ne more biti glasna in ustvariti tako globokih nizkih tonov (basov), kot nekajkrat večja, kar je največja slabost tega zvočnika. Srednje veliko sobo zvočnik napolni z dovolj prodornim zvokom šele, ko je raven glasnosti višja od 60 odstotkov. Nižje jakosti so slabše slišne celo v mirnem okolju, kaj šele v rahlo hrupnem. Če zanemarimo to nedvoumno posledico manjših mer in boljše prenosljivosti, potem ostane dokaj spodobna kakovost zvoka. Upam si celo reči, da je boljša od kakovosti nekaterih podobno velikih in dragih zvočnikov, ki jih na trgu ni malo.

Glavni manko zvočnika so ne dovolj izraziti nizki toni, kar se pozna praktično v vseh glasbenih zvrsteh. V nekaterih manj kot v drugih, a vseeno. Dobra stran nižje glasnosti je odsotnost popačenja pri visokih tonih, ko je jakost do kraja. Drugače je zvok razmeroma dobro uravnotežen, z nadvse jasnimi vokali. Temu primerno zveni Rammsteinova Deutschland in Siddhartina Ring, kjer si v nekaterih delih želiš bolj globokega namesto plehkega basa. Slabši nizki toni so manj moteči v drugih glasbenih zvrsteh, na primer v popu skupine The 1975 ali džezovski priredbi Barbie Girl v izvedbi Vintage Beach Boys in Morgan James. Težave se nato povrnejo v elektronskih in rap skladbah (Voyage in Nucci).

StormBox Micro 2 zna biti ravno pravšnji, če iščete razmeroma poceni zvočnik z zadovoljivo kakovostjo reprodukcije zvoka, ki ga nameravate vedno nositi s seboj. Če pa sta na misiji iskanja nečesa glasnejšega z bolj izrazitimi basi, potem poglejte po čem fizično večjem!

HVALIMO:

• Dober zvok z veliko podrobnostmi.
• Povečana odpornost proti vodi in prahu.
• Majhne mere in visoka prenosljivost.
• Zanimiv način pritrditve z elastičnim trakom.

GRAJAMO:

• Ne najbolj prepričljivi globoki toni.
• Razmeroma nizka jakost zvoka.
• Pri nas dražji kot onstran meja.

The post KRATKI TEST Tribit StormBox Micro 2: Dovolj majhen, da je ves čas blizu appeared first on Tehnozvezdje.

Kaj mora imeti prenosnik ustvarjalca vsebin?

Na prvem mestu so seveda zmogljivosti. Večje kot so in hitrejši kot je prenosnik, bolje je. Na drugem mestu je kakovosten zaslon, da se izognete napakam, ki jih na povprečnem zaslonu sploh ne bi videli. Tu je še zmogljiva baterija, da boste lahko delali, kjer koli ste. V zadnjem času pa postaja vse pomembnejša tudi umetna inteligenca, zato je praktično nujno, da prenosnik blesti tudi na tem področju.

Zmogljivosti

Osrednji procesor in grafična kartica sta zelo pomembna, vendar lahko v resničnem življenju nekatere druge komponente bistveno vplivajo na splošno hitrost prenosnika. ASUS ProArt P16 (H7606) ima vgrajen povsem nov procesor AMD Ryzen AI iz serije 300, ki je trenutno najhitrejši procesor, ko gre za umetno inteligenco (zmogljivosti do 50 TOPS). Ta sodeluje z grafično kartico NVIDIA GeForce RTX 4070 in z do 64 GB delovnega pomnilnika. Grafična kartica je dobro znana igričarjem, saj jo najdemo v številnih igričarskih modelih prenosnikov, vendar pa so gonilniki, ki jih uporablja ProArt P16, drugačni. Gre za gonilnike NVIDIA Studio, ki so posebej optimizirani, da omogočajo boljše zmogljivosti in stabilnejše delovanje v profesionalnih programih za ustvarjanje vsebin.

Da bi procesor in grafična kartica od sebe dala svoj maksimum, je potrebno dobro hlajenje. In prav to je dodatna odlika H7606. Prenosnik ima vgrajene kar tri ventilatorje, za hlajenje procesorja pa se uporablja tekoča kovina, ki je neprimerljivo učinkovitejša od običajno uporabljenih termalnih past. Vse našteto poskrbi, da so zmogljivosti na najvišji možni ravni, čeprav je ProArt P16 za ta razred prenosnikov nenavadno tanek in lahek.

Na račun kombinacije vrhunskega hlajenja in specializiranih gonilnikov je ASUS ProArt P16 neprimerljivo boljša izbira za ustvarjalce vsebin kot drugi prenosniki s podobno strojno zasnovo.

Popolne barve

ASUS Lumina OLED ponuja vse, kar imajo drugi zasloni OLED, torej odlično razmerje kontrasta in žive barve, a obenem dostavi še nekaj več. To je zaslon na dotik s podporo za pisalo. Da bi popolnoma ustrezal uporabnikom, ki se ukvarjajo z urejanjem videoposnetkov, ima zaslon v modelu ProArt P16 kar 16 palcev dolgo diagonalo, prikazuje sliko v ločljivosti 4K in premore 100 % pokritost barvnega spektra DCI-P3. Poleg tega ima neverjetno natančne barve (Delta E<1), kar je zelo pomembno za vse oblikovalce. Obenem oddaja 70 % manj škodljive modre svetlobe kot večina zaslonov LCD na trgu, zato bodo vaše oči ob dolgotrajnem delu manj utrujene.

As v rokavu

ASUS ProArt P16 ima v rokavu še enega aduta. To je ASUS DialPad, krmilnik, vgrajen v na dotik občutljivo drsno ploščico, ki omogoča hitrejše delo ter enostaven in natančen nadzor nad parametri v vaših ustvarjalnih aplikacijah. Z lahkoto lahko spreminjate velikost čopiča, prozornost plasti, povečujete in zmanjšujete stvari … ASUS DialPad lahko v celoti prilagodite svojim potrebam in aplikaciji, ki jo uporabljate.

Brez prave konkurence

Glede na zapisano je jasno, da je ASUS ProArt P16 fantastičen prenosnik za ciljno skupino uporabnikov, ki ji je namenjen. To je vaš mali studio, ki ga lahko vedno nosite s seboj. Z njim boste delali hitreje in lažje, rezultat pa bo boljši kot kadarkoli prej.

Podrobne informacije o tem izjemnem prenosnem računalniku najdete na povezavi www.asusplus.si.

The post Bodite ustvarjalni na poti s prenosnikom ASUS ProArt P16 appeared first on Tehnozvezdje.