Pri novem Flipu bi marsikdo, če bi gledal samo »specifikacije,« hitro prezrl glavno področje preobrazbe, in bi zaključil, da se bolj splača kupiti lanski model. Moj zaključek je namreč popolnoma nasproten. Ne samo Flip6, tudi novi Flip7 FE, ki je enak, le z novim procesorjem, morda celo »slabšim,« sta zame odpisana. Oba namreč izkazujeta slabost, ki sem jo omenjal skozi vse generacije tega telefona doslej in ki so jo pri novem odpravili. Flip7 je namreč zadostne širine, da se lahko zares primerja s katerim koli običajnim (nepreklopnim) telefonom, druga dva pa sta preozka za »normalen« prikaz vsebine in velikost tipk na navidezni tipkovnici. Razlike je nekaj manj kot pol cm – toliko širine sem »čez palec« ocenjeval, da je prejšnjim manjkalo –, vendar povsem dovolj, da je razlika občutna. Zdaj je Flip skorajda tam, kjer je bil že pred tremi leti Huawei P50 Pocket. To Samsungovo odločitev pozdravljam in me veseli, da so tudi v korejskem podjetju uvideli prejšnjo zmoto. Širjenje so celo izpeljali brez povečevanja mase, tudi po občutku ni telefon nič težji, obenem pa še vedno dovolj prijazen za držanje. Ergonomija se torej ni poslabšala.

Sama zasnova telefona je sicer zelo podobna. Verjamem, da je v tečaju za preklop in v prepogljivem zaslonu tudi kaj spremenjeno, na zunaj se vidi kvečjemu v nekoliko zmanjšani, a še vedno precejšnji gubi, in sliši v zelo glasnem »klanku« ob zapiranju naprave. Kakšna bo vzdržljivost zaslona na dolgi rok ne morem ocenjevati in napovedovati, sem pa imel dobre izkušnje s petim in šestim Flipom, ki sem ju uporabljal po nekaj mesecev, in v tem času nisem zaznal kakšne opazne »degradacije.« Notranji zaslon je tudi zelo svetel in dobro viden na soncu, zanimivo pa, da pogosto slabo v temnem prostoru, ker Samsungovi algoritmi za samodejno prilagajanje svetilnosti slednjo še vedno zelo radi znižajo na najnižjo vrednost. Pripomb pa nima čez osveževanje in jasen prikaz vsebine med premikanjem.

Zunanji zaslon je zaradi očitnega napredka tisti, ki ga večina testov izpostavlja. Seveda upravičeno, kajti povsem drugače je gledati prikaz čez malodane celotno sprednjo površino, ko je telefon poklopljen, kot v manjšem ali večjem »oknu.« Še vedno vztrajam, da je sprememba pri notranjem (»glavnem«) zaslonu pomembnejša, a tudi ta pri zunanjem naredi svoje glede uporabnosti telefona. Določene aplikacije na njem izpadejo povsem uporabne, tudi igre se da igrati, toda pri nekaterih še vedno zmanjka površine, ker denimo upravljalni elementi oz. pasice ali kaj drugega (oglasi) skoraj v celoti prekrijejo vsebino. Lepo bi bilo tudi, če za odpiranje dejanskih aplikacij, ne zgolj ogleda pripomočkov (»widgetov«), ne bi bilo še naprej treba nameščati dodatka Good Lock, ampak bi bilo to možno že v samem sistemu. In če bi se dalo nove bližnjice zanje dodati brez odpiranja telefona (ker to rahlo izniči poanto).

Dvoje, kar je lahko prej prav tako motilo zahtevne uporabnike, še naprej ostaja večja ali manjša slabost. Kapaciteto baterije so povečali za malo manj kot deset odstotkov in njena avtonomija je zadostna za cel dan nezahtevne uporabe in še vedno ne omogoča »profesionalne.« Seveda se da vmes polniti, vendar zaradi razmeroma počasnih hitrosti (sploh pri brezžičnem polnjenju, po kablu še nekako gre) traja dlje, kot bi lahko, če bi korejsko podjetje ponudilo moč polnjenja vsaj 45 W, ali, še bolje, 65 W. Zmogljivosti »na kratke proge« so presenetljivo dobre, toda telefon se hitro segreje in jih omeji na približno 60 odstotkov. Zato to ni najbolj primeren igričarski ali tiktokerski (za neposredno montiranje) model.

Drugo, zaradi česar sem pred časom opustil Flipa pete generacije kot primarni telefon, je fotografiranje in snemanje videa. Na žalost ga Samsung še naprej zapostavlja, saj dosti napredka od takrat ni. Fotografsko je Flip7 v najboljšem primeru na ravni S24 FE, a mu manjka pravi optični teleobjektiv, glede snemanja videa je morda za odtenek boljši kot telefoni srednjega razreda. Pri fotografijah, ki so večinoma nekoliko temne, pogrešam boljšo dinamiko, več detajlov in globinske neostrine, tudi naprednejši digitalni zum. Ultraširoki objektiv sicer ni tako nekvaliteten, kot zna biti pri mnogih telefonih, vendar se je treba spomniti, da tu ne govorimo o srednjerazredni, ampak kar o prestižni ceni. Zato bi končno pričakoval resno izboljšanje, kot smo ga bili deležni pri Foldu, vendar to dozirajo postopno in bo verjetno prišlo na vrsto šele prihodnje leto.

Takrat bi rad videl tudi nekaj drugačnega za biometrično odklepanje. Stransko tipalo za prstne odtise ni najbolj priročno, še posebej, ker je ozko, vendar drugače skorajda ne more biti. Morda bi lahko Samsung pri preklopnih modelih razmislil o naprednem prepoznavanju obraza v slogu, saj veste koga (in Huaweija pred leti). Umetno inteligenco bom tokrat izpustil, nekaj je o njej napisal že Marjan v testu Folda, predvsem pa mislim, da ni presodna pri odločanju za Flipa. Bi pa omenil nekaj vidikov obnašanja programske opreme, ko je telefon v kakšni »čudni« poziciji. Denimo pol- ali tričetrt-odprt z notranjim zaslonom proti uporabniku, takrat se znajo Youtube in še kakšna aplikacija lepo prilagoditi na zgornjo polovico, manj brskalniki. Če želite kaj gledati v »šotorskem« načinu, pa obstaja velika verjetnost, da vam telefon tega ne bo omogočil, saj se pri določenem kotu, prehitro za moj okus, vklopi notranji zaslon in zunanji izklopi.

HVALIMO:

• Končno enaka širina glavnega zaslona, kot smo je navajeni pri klasičnih telefonih
• Lep, kulski in uporaben zunanji zaslon
• Kakovostna izdelava
• Glavna kamera je v osnovi še vedno solidna
• Dokaj dodelana programska oprema

GRAJAMO:

• Preglasno zapiranje
• Nič napredka pri fotografiji
• Kljub večji bateriji še vedno povprečna avtonomija
• Počasno polnjenje, še posebej brezžično (ki bi ga brez škode izpustili)
• Nepriročno odklepanje v ozki stranski tipki
• Zelo visoka cena glede na strojno opremljenost

The post Samsung Galaxy Z Flip7: Navidez majhna sprememba za popolno transformacijo! appeared first on Tehnozvezdje.

Huaweijev novinec je nekakšen naslednik modela P50 Pocket, ki so ga prodajali tudi v Sloveniji, vendar na drugačen način. Take izvedbe namreč doslej še nismo videli.

S fotografij in risb, na katerih je Pura X postavljen pokončno, sprva sploh ne bi opazili, da je kaj »narobe,« razen morda nekoliko nenavadne širine oz. razmerja zaslona, saj slednje znaša 16:10 v vodoravnem položaju, kar je pravzaprav enako kot pri zaslonih prenosnikov ali računalniških monitorjih, podatek za prvo pa je dobrih 91 mm. To naj bi bilo predvsem primerno za branje ali igranje iger.

Diagonala zaslona OLED je sicer 6,3 palca in ločljivost 1320 x 2120, svetilnost gre do 2.500 kandel, osveževanje pa do 120 Hz. Ko je telefon zložen, zaprt, se šele zares vidi, v čem je trik. Odpira se namreč v vodoravni položaj, tečaj je pokončen, kot pri liniji Mate X in zaprta naprava deluje kot majhna beležnica. Odprta pa je lahko uporabna ležeče ali pokončno. Zunaj ima ozek pas s kamerami in kvadraten zaslon, ki tudi deluje dovolj velik (diagonala znaša 3,5 palca) vsaj za kakšne osnovne namene, kot je klicanje, pregledovanje obvestil, vremenske napovedi in še kaj, tudi za zajemanje selfijev. Za preostalo fotografiranje bo telefon seveda treba odpreti. Kamere so tri, glavna s 50-milijonskim tipalom, ultraširokokotna s 40-milijonskim in telefoto z osmimi milijoni pik. Baterija premore spodobno kapaciteto 4.610 mAh. Za zdaj ni napovedi, da bi telefon prišel v Evropo, na njem tudi teče novi operacijski sistem HarmonyOS Next, ki nima več nobene povezane z Androidom, a ni izključeno, da ga kdaj prilagodijo tudi za naše kraje.  

Ni preboja s temi napravami

Lanska globalna prodaja telefonov s prepogljivimi zasloni je dosegla približno 20 milijonov primerkov, kar predstavlja manj kot dva odstotka vseh prodanih pametnih telefonov (približno 1,24 milijardne enot). Tudi resne rasti v primerjavi z letom prej ni bilo. Od tega je Samsung prodal nekaj več kot pet milijonov primerkov šeste generacija Flipa in Folda, približno v razmerju 3:2. To je slabih šest odstotkov manj kot pri predhodnikih, pri čemer je Fold celo dosegel nekoliko boljše številke, čeprav je bilo pri njem manj novosti in več konkurence (vsaj na določenih trgih), medtem ko se je prodaja Flipa znižala za 15 odstotkov. Kot kaže se je marsikomu zdelo, da izboljšanje pri bateriji in kameri ni zadosten razlog za nakup, predvsem pa cena ni bila nič bolj ugodna. Enako sicer velja za večji model in nasploh za celotno kategorijo in to ostaja tudi po šestih letih, odkar so jo proizvajalci (naprej ravno Samsung in Huawei) uvedli, njen največji problem.

Običajno namreč pri tehnoloških novostih skozi leta vidimo dvoje. Cena tehnologije postopno (lahko tudi hitro) pada, kljub neprestanemu izboljševanju, in se hkrati seli nižje po cenovni lestvici, v naprave srednjega in nazadnje tudi nižjega cenovnega razreda. Dve tehnologiji pa sta, ki že dolgo vztrajata na praktično enakih cenovnih nivojih in ju tudi skoraj ne najdemo zunaj višjega cenovnega razreda. Poleg televizorjev OLED so to še bolj očitno telefoni s prepogljivimi zasloni. Večji, ki se odpirajo v mini tablice, držijo izhodiščne cene dva tisoč evrov ali višje, le v kakšnih akcijah se spustijo nekje do tisočaka in pol. Medtem ko so preklopni, ki se zmanjšajo na polovično površino, v osnovi okrog 1.200 evrov, s popusti malo pod tisočakom. Tako že ves čas in proizvajalci, razen redkih izjem (denimo Motorola in Nubia), ne pošiljajo v prodajo cenejših, manj zmogljivih modelov. Brez njih pa večjega preboja ne bo, kajti pri obeh »zvrsteh« bi se morala cena prepoloviti, da bi bila zanimiva za širši krog kupcev.

Prepogljivi iPhone prihodnje leto?

V zadnjem času se znova pojavljajo govorice, da bo Apple po letošnjem domnevnem novem, tanjšem telefonu iPhone Air, na tej tehnološki osnovi prihodnje leto predstavil še iPhone s prepogljivim zaslonom. Čeprav bi prej pričakovali preklopnega, ki bi se zložil na polovično velikost in morda poskušal prepričati tiste, ki še vedno žalujejo za modeli Mini in SE, naj bi po napovedih dobro obveščenih najprej videli pokončno prepogljivo napravo, torej tako, ki se iz iPhona prelevi v mali iPad. Apple naj bi uporabil tečaj iz t. i. tekoče kovine, ki bi poskrbel za skoraj nevidno gubo na sredini.

Glede teh napovedi sem zelo skeptičen. Še bolj do tistih, ki za prihodnje leto napovedujejo tudi prenosnik (ali tablico) s takim zaslonom. Apple namreč nikoli v istem letu ne lansira dveh novih kategorij naprav. Lani je bila denimo velika novost naglavnih Vision Pro, letos verjetno ne bo nobene, zgolj nove generacije že poznanih stvari. Tudi za telefon s prepogljivim zaslonom, ki ga zagotovo razvijajo in testirajo, sem prepričan, da ga ne bodo poslali v prodajo, dokler ne bodo dosegli dovolj elegantnega dizajna in odprtega zaslona, na katerem se (skoraj) ne bo poznalo, da ni enovit. Vprašanje, ali je to lahko že prihodnje leto. Poleg tega ni zanemarljiv vidik niti cena, kajti skoraj zagotovo iFold ali kakorkoli bi se že imenoval, ne bi stal manj kot 2.500 evrov.

Fotografije: Huawei

The post Kategorija telefonov, ki nujno rabi brco v zadnjico appeared first on Tehnozvezdje.

Komentarji že tako ali tako ne prispevajo kaj dosti smiselnega, kaj šele uporabnega k debati ali k temu, da bi izvedeli, se naučili kaj novega, si pomagali pri reševanju težav. Tudi to se občasno zgodi, vendar vse preredko. Še vedno se mi ne zdijo povsem odveč, za kar so jih razglasili nekateri mediji in jih ukinili (vsaj na njihovih portalih, ne morejo pa jih na družabnih omrežjih, kjer delijo svoje članke), sem pač optimist in računam, da se lahko vsaj kdaj pojavi kakšna koristna misel. Večina odzivov je vendarle v slogu enovrstičnih vzklikov navduševanja, širjenja lažnih informacij in na povsem napačnih predpostavkah temelječih prepričanj, ali pa so zmrdovanje, pridušanje in »pljuvanje« vsepovprek, pogosto brez oziranja na neprimeren in žaljiv jezik.

Toda to je večna težava, ki je ob vse večjem »poneumljanju« tako splošnih novičarskih kot tudi za določeno področje specializiranih medijev najbrž ne bomo nikoli več rešili. Res odveč pa se mi zdijo komentarji, ki se zmrdujejo nad tem in onim, kar smo že mnogokrat ovrgli, praktično edina zanje sprejemljiva različica izdelka pa bi bila tista s ključno lastnostjo izpred več desetletij. Klasičen primer so pametni telefoni, naslednji pa avtomobili.

Dolgo smo poslušali, kako so vsi telefoni postali preveliki, ob tem, ko so tisti redki preostali manjši ostajali na policah trgovin (delno tudi zato, ker marsikdo »majhen« enači s »poceni,« realnost pa je bila ravno obratna, saj miniaturizacija in optimizacija, skupaj z manjšimi količinami, staneta več). Zdaj, ko so na voljo preklopni, s prepogljivimi zasloni, ne več kot ekskluzivna in nepreverjena novost, temveč kot zrele naprave po več generacijah izboljšav tehnologije, jih, kakopak, (isti?) komentatorji zavračajo in svarijo pred nakupom. Hkrati kritizirajo njihovo krajšo avtonomijo delovanja, ki je v vsakem telefonu z manjšo baterijo, tudi klasičnem, najbolj logična posledica.

Stvari se spreminjajo, to je prvo dejstvo, ki ga je treba sprejeti. Nato pomaga biti odprt do novosti, ker res niso vedno (v bistvu zelo redko) na slabše. Komur je do manjšega telefona za pospravljanje v žep in ožjega za lažje držanje med uporabo, naj poskusi s preklopnim. Morda za začetek rabljenim ali novim prejšnje generacije, ki se ga dobi za bolj dostopno ceno v kakšni akciji. Večja priljubljenost te kategorije bi seveda sprožila dodatno zanimanje proizvajalcev in širitev te kategorije tudi v cenejše razrede.

Drugi primer so ocene avtomobilov. »Če le ne bi imel tega mlinčka,« lahko znova in znova preberemo. Nakar gre pridušanje od domnevno preslabotnega motorja še v stroške vzdrževanja, pa znova v »prevelike« in »preveč« zaslonov in nasploh tehnologije (vključno z vozniškimi pomočniki). Pri čemer enake motorje vgrajujejo že več kot desetletje in jih bodo še naprej, verjetno vse do konca ere fosilnih goriv, kajti razvoja novih praktično ni več, le še hibridne sklope dodajajo tem obstoječim. Zmrdovanje nad tako motorizacijo je povsem odveč že zato, ker ne bo nič pomagalo, a tudi, ker so ti motorji že toliko časa v obtoku, da res niso več neznani, in lahko iz dolgoletnih izkušenj povemo, v čem vse predstavljajo napredek pred tistimi prej (z večjo prostornino, a brez prisilnega polnjenja, in zato tudi manjšo močjo ter navorom in precej bolj lenobno naravo ter višjo porabo), poleg tega so proizvajalci že zdavnaj lahko odpravili večino težav glede vzdržljivosti (čemur nekateri pač nočejo verjeti, kot tudi ne tistemu prej). Ti isti komentatorji tudi ne pomislijo, da bi električni model izničil večino njihovih »pomislekov,« saj bi imel dovolj moči in tudi problemov z jermeni in kdo ve čim še vsem ne bi bilo po dveh, treh, petih letih. Toda pisarjenje (neutemeljenih prepričevanj) pod članki je zastonj in tisti prostor prenese vse, dokler morda kdo (v redkih primerih) ne izbriše komentarja.

To sta samo dva primera nenehnega nezaupanja v tehnološki napredek in pridušanje nad vsem, kar ni enako, kot so nekateri poznali pred dvema, tremi, štirimi desetletji. Kot vedno so tudi v tem primeru ti posamezniki glasna manjšina, ki se oglaša vedno in povsod, a zna imeti neproporcionalno velik vpliv.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post »Nič nam ni všeč« in nobena novost ne premakne zakoreninjenih prepričanj appeared first on Tehnozvezdje.

Tako Fold, ki je začel prepogljivo modo, kot tudi Flip sta prišla že do šeste generacije. Zato ne bo nič čudnega, če ju označimo za zrela proizvoda, ne glede na to, da se nekateri še vedno sprašujejo o vzdržljivosti in dolgotrajnosti zaslonom, ki jih je mogoče prepogniti, s tem pa napravo na polovično površino. Mislim, da so že vsaj od četrte, vsekakor pa od pete, torej prejšnje generacije naprej te naprave res toliko dodelane, da večjih dilem o njih ni več.

Dodelani Flip

Manjši preklopni model je rabil nekaj izboljšav in je v pretežni meri tudi dobil. Galaxy Z Flip6 je sicer na zunaj skoraj enak, mer niso spreminjali, tako je tudi zaslon je še naprej 6,7-palčni pri dokaj razpotegnjenem razmerju, s čimer je nekoliko ožji od denimo tistega pri Galaxyju S24+ z enako diagonalo. Tokratni OLED je sicer opazno svetlejši, ponuja kajpak dinamično osveževanje od 1 do 120 Hz, pa tudi zaščitno folijo se bistveno manj opazi. Poleg tega bi po prvi uporabi rekel, da je manj vidna tudi srednja guba in vdrtin oz. neravnin se s prstom skoraj ne občuti. Tudi odpre se tokrat res v popolno ravnino, medtem ko so zunanje aluminijasto ogrodje kot tudi notranji rob okrog zaslona pobarvali matirano, ne svetleče.

Za delovanje skrbi procesor Snapdragon 8 tretje generacije z malce »navitim« enim od jeder, tokrat so tudi v Flipa dodali izparjevalno komoro za hlajenje, količino delovnega pomnilnika pa so povečali na 12 GB, tako da najbrž ne bo razlogov za kakršno koli zmrdovanje glede zmogljivosti. Pomembna nadgradnja je povečanje kapacitete baterije s 3700 mAh na 4000 mAh, kar bi lahko nekoliko pripomoglo k manj pogostemu iskanju napajalnika ali zunanje baterije. Žal je hitrost žičnega polnjenja ostala nizka, največ 25 W, seveda pa je na voljo tudi brezžično polnjenje.

Končno ima glavna kamera moderno tipalo s 50 milijoni pik, verjetno enako kot Galaxy S24, skupaj z novim procesorjem bo to omogočilo bistveno nadgradnjo fotografske kakovosti in izkušnje, med drugim bo funkcija Auto Zoom samodejno kadrirala brez izgube kakovosti. Širokokotna kamera ohranja prejšnje 12-milijonsko tipalo, prav tako notranja selfijevska 10-milijonskega.

Zunanji zaslon OLED ostaja enak (z izjemo morebitnega zvišanja svetilnosti, tega podatka nimam), dobil pa naj bi nekaj novih pripomočkov. Prav tako so nove barve, »mentol« zelena, (nežno) modra in rumena so vse zelo zanimive, telefon pa bo na voljo še v srebrni. Začetna cena z 256 GB podatkovnega pomnilnika bo 1.199 evrov.

Poznani Fold

Za razliko od Flipa je pri Foldu6 nekaj malenkostnih sprememb v dimenzijah in velikostih oz. razmerjih zaslona, telefon je malce nižji in širši, vendar ne drastično, tako da je osnovna oblika še vedno nekje tam, kot smo je navajeni, niso ga denimo v temeljih predrugačili na nekaj takega, kot je Googlov Pixel Fold. Tudi malo tanjši je, vsaki polovico so vzeli pol mm, skupno se pozna še malce več, vsaj na tanjši strani, kajti proti tečaju se rahlo odebeli in ima čisto malo špranje.

Tu v kamerah (50 MP glavna, 12 širokokotna in 10 MP 3x tele), kapaciteti baterije (4.400 mAh) in količini pomnilnika (12 GB delovnega ter 256 GB, 512 GB ali 1 TB podatkovnega) ni sprememb, rahle pa so v zaslonih. Tako svetilnosti kot razmerjih. Zunanji 6,3-palčni je namreč malce širši oz. bližje običajnemu razmerju, notranji 7,6-palčni pa skoraj kvadraten. Guba je kar konkretno opazna, precej bolj kot pri Flipu.

Fold6 nudi veliko pomoči na osnovi umetne inteligence. Denimo pomoč pri zapiskih v aplikaciji Samsung Notes. Nudi namreč prevode, povzetke in samodejno oblikovanje za enostavnejše vodenje zapiskov. Potem je tu prevajanje oz. tolmačenje v 16 jezikov (do konca leta 20, žal med njimi še ni slovenščine), oblikovanje besedila za e-pošto, pretvorba iz skice v sliko, iskanje z obkroževanjem, brisanje neželenih elementov s fotografij in še kaj.

Navkljub nekaterim drugačnim govoricam pred časom, Samsung vsaj za zdaj ostaja pri dveh modelih. Nismo še dočakali cenejših izvedb z oznako FE, pa tudi ne kakšnega Fold Ultra z naprednejšimi kamerami in morda režo v pisalo. Vsaj pri Flipu bi sicer vlogo dostopnejše možnosti zlahka prevzel lanski, če bi ga obdržali v ponudbi, še vedno povsem zanimiv za pravo ceno, med njim in novim pa je ravno dovolj razlik tudi v »specifikacijah,« da šestica lahko upraviči višjo ceno.

Slednja sicer pri Foldu6 ostaja na enaki ravni kot je bila že pri predhodnikih. Še naprej bo zanj treba odšteti najmanj dva tisoč evrov. Barve pa so srebrna, rožnata in modra, ki bi bila moja izbira. Zanimivo je, da ni niti črnega niti v prejšnjih letih pogostega in priljubljenega zelenega.

The post Flip s skoraj vsemi želenimi izboljšavami, Fold z malenkostnimi (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Po skoraj enem letu uporabe, približno polovico tega obdobja v vlogi primarnega telefona, lahko brez zadržkov trdim, da je to najbolj kakovostno izdelani in za uporabo najprijetnejši Flip doslej. V marsičem je skoraj idealen telefon zame in verjamem, da še za koga. Izpostavim pa lahko tudi nekaj lastnosti, za katere bi si želel, da bi jih pri nasledniku oz. naslednikih (ne verjamem, da bi vse to opravili v enem zamahu) izboljšali ali spremenili. Zaradi ene od njih ima glavno kartico SIM ta čas v drugem, povsem drugačnem telefonu. Toda pojdimo po vrsti in začnimo s tistim, kar mi je pri peti generaciji tega preklopnega telefona res všeč.

Glavni pridobitvi petice sta nedvomno nov mehanizem zapiranja (oz. odpiranja) in konkretno večji zunanji zaslon. To smo lahko ugotovili že takoj, po daljšem času uporabe pa je še toliko bolj očitno. Za razliko od prejšnjih sta pri zaprtem stranici povsem skupaj, ni več zajetne špranje (oz. stikajo se zaščitni robovi okrog zaslona, če bi gledali kovinsko ogrodje je še vedno malenkost razmaka). Tako je telefon tanjši, prijetnejši za držanje in tudi manj možnosti je, da v žepu ali kje drugje pridejo vanj kakšne smeti, drobtine ali kaj drugega. Še vedno je tak debelejši od klasičnih in se ga lahko bolj občuti v kakšnih nekoliko oprijetih hlačah, vendar pa je po drugi strani toliko manjši, da gre v vsak žep, medtem ko kakšnimi večji »statični« lahko predstavljajo težavo. To je tudi glavna prednost preklopnega. Tudi v kakšne manjše odlagalne predale v avtomobilih ga je mogoče pospraviti in podobno. Ponta pa je, da je zdaj, brez špranje, tak, kot mora biti.

Zunanji zaslon je dovolj velik, da je dejansko uporaben, in marsikaj se da postoriti na njem, brez da bi odpiral telefon. Ne samo, da se s tem uporabnik manj obremenjuje tečaj in notranji (prepogljivi) zaslon, tudi zelo priročna je taka uporaba. Bolj sigurno ga držim in skoraj ni mogoče, da bi mi padel iz rok. Telefon ima nekaj prask na hrbtišču, ki pa večinoma niso nastale med mojo uporabo, temveč že preden je prišel do mene, in seveda niso nič neobičajnega. Drugače pa bi rekel, da daje vtis vzdržljive naprave, morebiten padec zaprtega sploh ne bi bil problematičen, odprtega morda malo bolj.

Telefon je hiter, procesor Snapdragon 8 druge generacije se obnese podobno dobro kot drugod, vsaj v kratkih »šprintih.« Če mora delati na dolge proge, se začne poznati omejevanje zmogljivost in segrevanje zgornje polovice ohišje, to je pač fizična omejitev preklopne zasnove, pri kateri je vsaka od polovic dokaj tanka, kar že tako otežuje konkreten hladilni sistem, toplota pa se tudi ne odvaja čez tečaj v spodnjo polovico. Vseeno je za običajno uporabo, če odmislim grafično zahtevne igre ali montiranje videa, izkušnja odlična.

Zaslon je tisti del, pri katerem sem najbolj razdvojen. Dobra stvar je seveda v tem, da se prepogne, a iz tega izhaja tudi kakšna slaba, o tem več kasneje. OLED je sicer izjemno lep in svetel, praktično ne zaostaja za klasičnimi. Med moti guba in neravna površina? Niti ne. Osrednjo gubo oz. bolj luknjo se seveda opazi, vsaj zame pa ni moteča. Medtem ko sem se majhnih grbin, čez katere potuje prst med uporabo, navadil zelo hitro. Prejšnji preklopni telefon, ki sem ga prav tako uporabljal približno eno leto, je sicer imel bolj zglajen zaslon, zato sem prepričan, da tudi Samsung to še lahko izboljša. Glede vzdržljivosti zaslona pa za zdaj nimam česa pripomniti. Niti za odtenek slabše ne izgleda kot na začetku, tudi nimam občutka, da bi bil tečaj že kaj zrahljan (pri tistem drugem je malenkostno, vendar komaj opazno) ali da bi oddajal kakšne nenavadne zvoke.

Baterija med običajno uporabo zdrži solidno, vendar realno več kot »enodnevna« ni. Kadar sem bil cel dan na terenu in sem veliko zadev počel na telefonu, dodatna zaloga v zunanji bateriji ni bila odveč. Če držijo napovedi o konkretnem povečanju kapacitete baterije pri nasledniku, bo to vsekakor zelo dobrodošlo.

O kamerah bom več povedal kasneje, za zdaj le toliko, da so zadovoljive, vendar ne na nivoju drugih (neprepogljivih) telefonov s podobno ceno. Bolje sicer od modelov razreda Galaxy A, morda na ravni modela FE. Programske posodobitve prihajajo redno, tudi nadgradnja na vmesnik One UI 6.1 je že na testnem Flipu in z njo funkcionalnosti umetne inteligence. S svojim podolgovatim zaslonom je sicer to zelo primerna naprava za večopravilnost, kajti dve aplikaciji naenkrat si nista v napoto. Na zunanjem zaslonu pomaga dodatek (zaganjalnik) Good Lock, ki omogoča poganjanje katere koli aplikacije tudi tam, čeprav so najprej predvideli zgolj peščico pripomočkov, kot so vreme, štoparica ali časovnik. Kot sem že omenil, je prav fino odpreti denimo sporočila ali e-pošto ali klepetalno storitev in preveriti, kaj je prispelo nazadnje, pridobiti kodo za dvostopenjsko preverjanje, nastaviti parkirni »listek« ali zagnati spremljanje vožnje oz. vadbe. In to priročno s palcem, ki doseže vse kote zaslona.  

Nujne izboljšave

Znano je moje mnenje, da je zaslon te linije telefonov nekoliko preozek. Že pri običajnem Galaxyju S24, ki je sicer med klasičnimi dokaj majhen, je širši. Vsaj toliko širine, nekaj mm več kot jo ponuja, bi rad tudi tu. Vsebina v aplikacijah bi lepše zadihala, tipkovnica ne bi bila tako stisnjena in razmerje stranic zaslona bi bilo bolj primerno za gledanje videa. Toda proporci so odločitev proizvajalca in kar bi se meni zdeli izboljšava, bi se morda komu drugemu poslabšanje.

V vsakem primeru pa bi napredek predstavljal zaslon brez folije. Vse tovrstne naprave imajo prepogljivi zaslon zaščiten s folijo, ki naj je uporabnik ne bi odstranil. Tega navodila se držim, čeprav vem, da se nekateri ne. Jasno mi je, zakaj so raje brez, kajti občutek pri uporabi je daleč od drsenja prsta po utrjenem, zaščitnem steklu s premazom proti prijemanju prstnih odtisov. Tudi te sicer nekateri prelepijo s folijo in so na istem kot če bi imeli Flipa, vendar tega sam pri običajnih telefonih ne počnem. Steklo res daje neprimerno boljšo izkušnjo in na njem se maščoba s prstov in vse ostalo ne pozna v takem obsegu in še lažje je vse to obrisati. Na prepogljivih je zaslon (oz. to, kar ga prekriva) ves čas nekoliko zamaščen. Na srečo vsaj ta zaščita ne odstopa na robovih, kot se je to dogajalo pri nekaterih prvih generacijah Flipov in Foldov. V tem pogledu smo torej že bili deležni napredka.

Omenil sem že, da bi baterija morala biti večja, pa tudi polnila bi se lahko z vsaj 45 W namesto z ubornimi 25 W. Čeprav je kapaciteta majhna, se polni dlje od večine drugih telefonov, ki jih redno priklapljam na napajalnike ali odlagam na brezžične polnilnike. In zaradi tuljave za brezžično polnjenje na spodnji polovici razprtega telefona, ne na sredini, kot je običajno, ga na nekaterih pokončnih polnilnih podstavkih ni mogoče polniti (primer je denimo tisti v avtomobilih Tesla).

Tisto glavno, zaradi česar imam še pomisleke glede uporabe in tudi nakupa takega telefona (za priporočenih 1200 evrov), pri tem Flip5 ni nikakršna izjema, so kamere. Nobena od trojice, dveh zunaj in ene notri, ne izstopa. Toda dve, notranja in zunanja širokokotna, sta še posebej povprečni. Glavna zunanja je solidna in večino časa daje všečne in dokaj kakovostne rezultate. Pozna pa se, da je vpletene precej »računske« pomoči, da iz že precej starega in nizkoločljivostnega (12-milijonskega) tipala iztisne nekaj spodobnega. Želel bi si več detajlov in manj poseganja algoritmov za izboljševanje, tudi nekoliko večjega dinamičnega razpona in bolj naravnega prikaza (ali pa vsaj možnosti med naravnim in bolj nasičenim, kot dajejo nekateri drugi proizvajalci). Predvsem detajlov hitro zmanjka, kar se še kako vidi že pri dvakratni povečavi, pri večjih še toliko bolj. Zelo prav bi prišla nadgradnja vsaj na 50-milijonsko tipalo iz serije Galaxy S. Nenazadnje za video, ki je v 4K sicer v redu, brez večjih slabosti (kot denimo nekateri proizvajalci pretiravajo z ostrenjem ali z nasičenostjo barv, in imajo težave z lepim umirjanjem slike), vendar ne ravno dovolj dober za kakšno resno uporabo Tudi široki pogled bi potreboval skok v moderne čase z več megapikami, čeravno sploh ni napačen in nikakor za razred ali dva slabši od glavne kamere, kar vidimo pogosto, in seveda ne bi bil odveč teleobjektiv. A že uporaben dvakratni »zum« iz glavne kamere bi v marsičem popravil zdajšnji vtis.    

Kmalu bomo videli, na kaj od naštetega so se za šesto generacijo osredotočili v Samsungu. Za tako ceno, kot je na voljo zdaj – 800 evrov za različico z 256 GB prostora za podatke – pa tudi Galaxy Z Flip5 še ni za odmet, temveč velja razmisliti o njem, če se vam ideja preklopnega telefona zdi atraktivna. Meni definitivno je, nadejam pa se boljših kamer v bližnji prihodnosti.

The post ENOLETNI TEST: Uživam v uporabi, toda še dvoje mu manjka, da bi bil zares zanimiv za širši krog kupcev appeared first on Tehnozvezdje.

Z velikimi telefoni je kot z SUV-ji na avtomobilskem področju. Ves čas poslušamo in beremo pridušanje nad njimi, toda v prodajnih statistikah, ki so praktično edine zveličavne za odločanje proizvajalcev glede naslednjih modelov, že leta kraljujejo in le še krepijo svoje pozicije. Domnevamo lahko, da se niti (pretežni) del glasne manjšine pri dejanskem kupovanju ne drži tega, kar na družabnih omrežjih domnevno zagovarja. V kolikor bi Apple, Asus in ostali prodali dovolj, ne bi pošiljali malih modelov telefonov na smetišče zgodovine. Toda vsi po vrsti so bili v zadnjih letih prodajni flopi.

Ali kamere ali ergonomija

Lanski Asus Zenfone 10 (kot tudi pred njim skoraj identični Zenfone 9) je bil eden zadnjih, pri katerem diagonala zaslona ni presegla šest palcev oz. dobrih 15 cm, hkrati pa je nudil vrhunske zmogljivosti in druge lastnosti, ki pritičejo telefonu višjega cenovnega razreda. Ne vemo, kakšne so bile prodajne številke, a v Sloveniji skoraj zagotovo butične. Večkrat sem komu priporočal dotična modela, poznam pa dva uporabnika. Osebno se mi zaslon zdi premajhen, meja sprejemljivega je zame začne pri 6,1 ali 6,2 palca diagonale. Tu nekje so denimo oba manjša iPhona, Samsung Galaxy S24 (in njegovi predhodniki), Xiaomi 14 (in, spet, predhodni modeli) ter še kakšen.

Od omenjenih ima vsaj polovica po mojih opažanjih določen, težko obhoden problem. Če namreč želi proizvajalec vanje vgraditi enak foto-video sklop (torej kamere) kot v večji, zares paradni model, je ta element na hrbtišču telefona velik in zelo izbočen. Konkretna primera tega sta iPhone 15 Pro in Xiaomi 14. Njuna fotografska izboklina je izdatna, tako po površini kot po debelini, izstopanju iz osnovne linije ohišja telefona. To povzroči dvoje. Prevesi težišče telefona na zgornji konec in tako ni več dobro uravnotežen, kar se pozna pri običajnem, pokončnem držanju. Medtem ko je med držanjem v vodoravnem položaju, denimo med gledanjem videa in igranjem iger, tista izboklina moteča, ker je preprosto telefon premajhen, da bi ga bilo mogoče prijeti na način, da bi se ji izognili. Mali Galaxyji S in iPhoni se tej težavi izognejo, ker imajo bistveno manjše in manj štrleče elemente za kamere. Zaradi česar pa v vsakem testu ugotavljamo, da je treba biti, morebiti z izjemo glavne, pripravljen na kompromise pri kvaliteti fotografij in videa, pri drugem tudi denimo manjka teleobjektiv. Kaj komu prevlada, se mora odločiti sam.

Za v žep prepogljivi

Vendar tudi za uporabnike, ki jim zmogljivost kamer ne predstavlja najvišje prioritete, želijo pa v žepu nekaj čim manjšega, že nekaj let obstaja dobra alternativa. Namreč preklopni telefoni. Prepogljivi zasloni so omogočili, da so se vrnili, vendar v drugačni izvedbi kot nekoč, ko je spodnjo polovico zasedala fizična tipkovnica. Taka naprava je zaprta res nekoliko debelejša, vendar iz generacije v generacijo tanjša, in vendarle toliko manjša od telefona celotne dolžine, da s tem več kot kompenzira nekaj mm dodatne debeline. Seveda tovrstni ne rešujejo težave enoročne uporabe, ker so običajno še daljši od »klasike«, in je tako kvečjemu težje doseči robove zaslona, vendar imam občutek, da se večina ne pritožuje nad večjim zaslonom, temveč prej nad tem, da zadeve ne more pospraviti v žep.

Pogosto zasledim vprašanje, zakaj določen cenejši telefon ni manjši od dražjega »brata«. Glavna razloga sta povsem jasna in lahko razložljiva. Izdelava manjšega telefona pomeni optimizacijo notranje shematike, kar zahteva več načrtovanja, nestandardne in s tem dražje sestavne dele, zahtevnejšo proizvodnjo, naprednejše materiale ohišja (ki ga stanjšajo) in tako naprej. To telefon bistveno podraži in pri cenejšem modelu ne pride v poštev. Zato bo ugodnejši od dveh podobnih, še posebej, če imata enako velik zaslon, skoraj brez izjeme večji. Pri dražjem so izvedli optimizacijo na manjše mere, pri cenejšem je niso. Drugi razlog je v bateriji. Poceni telefon lahko s kombinacijo povprečno zmogljivega, a energijsko učinkovitega procesorja, in dokaj velike baterije dosega dvodnevno, morda še daljšo avtonomijo delovanja. Proizvajalec pa ima tako na voljo vsaj eno resno prednost pred drugimi, tudi precej dražjimi, ki jo lahko izpostavlja v oglasih.

Baterija, baterija in še enkrat baterija!

Nasploh je trajanje baterije tudi eden od razlogov za prodajni neuspeh malih (zmogljivih) telefonov. Četudi je na voljo hitro in pri nekaterih modelih še brezžično polnjenje, kar pomeni, da ni kakšne težave (v doglednem času) dopolniti baterije vsakič, ko njena napolnjenost pade za tretjino ali npr. pod 40 odstotkov, so uporabniške navade drugačne in se jih mnogi oklepajo bolj kot česar koli drugega. Telefon mora po mišljenju večine zdržati najmanj od jutra do večera in ker mali tega pogosto ne zmorejo, izpadejo iz nakupnega izbora. Nekateri uporabniki so morda kdaj poskusili, bili razočarani, in se naslednjič odločili za večji model, kot večina ostalih. Spremembe navad ne pridejo v poštev.

Dve leti sem kot primarni telefon uporabljal najprej prepogljivega (Huawei P50 Pocket), nato kompaktnega (Xiaomi 12) in znova preklopnega (Samsung Galaxy Z Flip5), ter pri vseh imel podobno rutino polnjenja od cca 60 do 90 odstotkov dvakrat ali trikrat dnevno. Kar me ni motilo, razen takrat, ko sem bil cel dan na terenu in nisem imel ves čas pri roki polnilnika, padanje odstotkov v bateriji pa je bilo zaradi intenzivne uporabe še hitrejše. Zagato se sicer da brez večjih težav rešiti z zunanjo baterijo v nahrbtniku, a če je ni treba prenašati s seboj ali če je lahko manjša (ravno toliko, da je), seveda še toliko bolje. Zadnja dva meseca uporabljam enormen telefon (Nubia Z60 Ultra) z baterijo kapacitete 6.000 mAh, ki jo težko spraznim za več kot 40 odstotkov v celem dnevu, kar pomeni, da ga enkrat dnevno – v desetih minutah ali manj – napolnim od približno 50 ali 45 na 85 odstotkov. Popolnoma brezskrbna uporaba, poleg tega, da je zaslon opazno večji kot pri vseh prej omenjenih (in celo brez luknje za selfijevsko kamero). Prepričan sem in prodajne številke to potrjujejo, da ravno omenjeni dve lastnosti največ pomenita veliki večini kupcev.  

Naslovna fotografija: Asus

The post Majhne telefone so dokončno pokopali (tudi) prepogljivčki in izbokline za kamere appeared first on Tehnozvezdje.

Zaradi občutka vrveža in krajšega obiska katalonske prestolnice zagotovo, da bi videl, se dotaknil in morda celo preizkusil nekaj novega, potem pač ne! Minili so časi, ko so izdelovalci telefonov le te predstavljali tukaj, in podjetja avtomobilistične industrije organizirala tesne vožnje »samovozov« na bližnjem parkirišču. Namesto tega nam je Xiaomi kazal svojega »lepotca« SU7 na vrtečem podstavku za trakom, ki je preprečeval, da bi se ga dotaknil, in skrbno zloščeno površino umazal z mastnim prstnim odtisom. Kdo bi vedel. Morda je bil avto pravi, a ravno tako me ne bi presenetilo, če bi bil zgolj maketa. Nič hudega, saj po cestah tostran svilene še nekaj časa ne bo peljal. Ne vem, ampak zdi se mi, da če v strategiji kitajskega podjetja, ki od človeka preko avtomobila skoči na dom, manjka pomembna sestavina, to ni najboljše.

Le malo bolje je s telefoni, čeprav je bilo prikazanih svetlobna leta manj novosti, kot v svetlih časih »sejma«. Xiaomi in Honor sta svoji družini telefonov višjega cenovnega razreda prikazala na dogodkih, ki sta se časovno prekrivala, s čimer so me prisilili, da sem se moral odločiti za enega. Že naslednji dan (v ponedeljek) pa sta podjetji obilje novosti s široko razprtimi rokami predstavljali vsakomur, ki je zavil na njuna razstavna prostora. Ki sta bila obenem še skoraj drug poleg drugega. Da bi bila bližje, je preprečeval Samsung, ki se je umestil mednju. Južnokorejci so, da bi pokazali nekaj novega, razkrili pametni prstan Galaxy Ring. So ga res? Podobno kot za avto, tudi v tem primeru tega ne morem ne potrditi, ne zanikati. Prstani so bili v zastekljeni vitrini in spet zlahka rečem, da so morda bili »dummyji«. Še huje. Na trenutek sem se celo počutil, kot da stojim v draguljarni in ne na razstavnem prostoru tehnološkega podjetja.

Od tu najprej je bila telefonska krajina bolj pusta. Omembe vredna je bila še ponudba podjetja Techno, v kateri sta kraljevala cenovno dostopnejša preklopna telefona obeh zasnov. A medtem ko vertikalno preklopljiv Phantom Flip morebiti še obeta, je model klasične zasnove arhaičen, rahlo pretežak in z ne najbolj prepričljivim tečajem (na primer, ne zaskoči se v 90-stopinjskem položaju). Podobna telefona sem videl še na razstavnem prostoru podjetja ZTE in ob pogledu na družini Nubia in RedMagic pomislil, da ne bi bilo absolutno nič narobe, če bi bili ti telefoni lažje dostopni na našem trgu. Novosti so Nubia Flip (izvirnosti za imena tovrstnih izdelkov proizvajalcem res ne manjka) s ceno 600 evrov, fotografski telefon Nubia Focus in FocusPro (fotografske gorišnice 18 mm do 72 mm), cene se začnejo pri 199 evrih, gejmerski telefon Nubia Neo 2 z enako začetno ceno, Nubia Music z dvema 3,5 milimetrskima priključkoma za 149 evrov, Redmagic 9 Pro, za katerega so naredili tekočinsko hlajeni dodatni hladilnik. Obenem so predstavili še tablico s 3D zaslonom brez očal Nubia Pad 3D druge generacije, ki je naslednica lani predstavljenega modela.

Huawei je spet kraljeval in praktično po celi hali razkazoval naprave, s katerim jo konec lanskega leta na Kitajskem obrnil trend prodaje potrošniških naprav ponovno navzgor. Dobro zanj in lepo je bilo končno v roke prijeti Mate 60 Pro in preklopljivega X5, toda kaj nam to pomaga, ko ju v Evropi po vsej verjetnosti ne bomo videli. O Oppu in Vivu, ki sta lani še dodatno razbila monotonost ponudbe telefonov v Evropi ter sta nedavno končno podpisala pogodbo o uporabi Nokijinih patentov, pa tokrat ni bilo duha ne sluha!

Lenovo je podobno kot lani futuristične konceptne izdelke prikazal skupaj z Motorolo. Dejal bi, da je vsak pokazal nekaj zanimivega. Motorola telefon, ki se ukrivi nazaj (namesto naprej) in ga je moč nositi okoli zapestja kot nekoliko preobilno uro. Nedvomno je ideja zanimiva, a vemo, kako je s takšnimi izdelki. Nikdar ali zelo redko pridejo v trgovine. Enako velja za prenosnik s prosojnim zaslonom. Ne oporekam domišljiji, vendar ne vem, kdaj bi želel, da vidim skozi zaslon.

Kot nekakšna vsemogočna entiteta je v zraku ves čas lebdela umetna inteligenca. Tlačijo jo v vse mogoče, od telefonov, preko tablic tja do robotov, čeprav sta psa Xiaomija in Techa še vedno upravljana na daljavo in ženska v preobleki androida ni bila niti blizu e-mašini. A nudila je podobno izkušnjo pogovora, kot jo nudijo »boti«, le da je odgovarjala s prijetnim sintetiziranim glasom. Sposobnosti umetne inteligence s tem niso zaključeni. Xiaomi 14 zna med predvajanjem videa samodejno ustvarjati podnapise, kdaj bo sočasno še prevajal, je samo vprašanje časa, verjetno še bolj zanimiva pa so pametna očala, ki podnapise postavijo neposredno pred tvoje oči. Ampak slednje je bil zopet prototip!

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post MWC 2024: Namesto za ljudi, sejem za poslovneže, ki tečejo z enega sestanka na drugega appeared first on Tehnozvezdje.

Znamka Honor je po podatkih analitskega podjetja Counterpoint Research s 3-odstotnim tržnim deležem na petem mestu v Evropi in je bila v tretjem četrtletju edina, ki je dosegla rast. Bliža se znamki Realme (4-odstotni tržni delež) na četrtem mestu in nasploh prevzema kupce tudi ostalim znamkam iz koncerna BBK (Oppo, Vivo, Oneplus). Daleč spredaj so sicer Xiaomi na tretjem mestu (22 odstotkov trga), Apple na drugem (24 odstotkov) in vodilni Samsung (32 odstotkov). Na Kitajskem se sicer dogaja precejšnja fluktuacija po četrtletjih, odvisno od tega, kateri modeli telefonov so v posameznem obdobju aktualni, toda Honor se že nekaj časa uvršča med prve tri ali občasno celo povsem na vrh. Zagotovo se pri tem pozna, da je imelo podjetje močno tehnološko zapuščino nekdanjega lastnika, od katerega pa se zdaj vse bolj odmika.

Med nedavnimi novostmi je največ zanimanja kupcev požel Magic V2 s prepogljivim zaslonom, ki v Slovenijo po uradnih napovedih prihaja po novem letu.  

Na nedavnem dogodku Fortune Global Forum 2023 v Abu Dabiju je v razpravi o prihodnosti pametnih naprav Ray Guo iz omenjenega podjetja napovedal, da »so preklopne naprave so tik pred tem, da postanejo običajne, umetna inteligenca na napravah utira pot transformativni dobi, tehnologije, osredotočene na človeka, kot je tehnologija zaslona za udobje oči pa izboljšujejo izkušnje interakcije med človekom in napravo.«

Kot je med razpravo izpostavil znani poznavalec področja Ben Wood iz analitskega podjetja CCS Insight, so preklopne naprave na podobni točki kot v avtomobilizmu električna vozila. Najnovejši podatki kažejo, da je na Kitajskem več kot 64 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov višjega cenovnega razreda odprtih za prehod na preklopne telefone. Ti so čedalje bolj zanimivi tudi v poslovnih okoljih, saj so za tovrstno uporabo s svojimi notranjimi zasloni (tisti, prepogljivi po višini) zelo primerni in lahko v mnogih situacijah nadomeščajo prenosne računalnike. Modeli, kakršen je Magic V2, tudi dokazujejo, da lahko niso nič debelejši od klasičnih telefonov višjega cenovnega razreda.

Nekatere lastnosti preklopnih naprav še niso povsem preizkušene, predvsem dolgoročna vzdržljivost zaslona in tečaja, pa tudi baterij, saj obdobje množične uporabe preprosto še ni dovolj dolgo. Omenjenega so v laboratorijih preizkušali tako, da zdrži vsaj 400 tisoč pregibov. Na kitajskem trgu ima Magic V2 ta čas 25-odstotni tržni delež v svojem razredu, Honor pa je nedavno izdelal milijonti preklopni telefon. Prihodnje leto bodo po napovedih Guoa in Daniela Wanga v pogovorih z mediji ob robu omenjenega foruma predstavili še preklopni telefon s pregibanjem po širini (»flip«), kakršnega doslej niso imeli v ponudbi, in ta bo zanesljivo zanimiv še za kakšno drugo ciljno skupino in za tiste, ki čakajo na večjo pestrost ponudbe v tej kategoriji, sploh na trgih, kot je Slovenija, kjer prevladuje en sam proizvajalec.

Honor je tudi že potrdil, da bo naslednji paradni telefon klasične zasnove Magic6 (Pro) imel procesor Qualcomm Snapdragon 8 tretje generacije in po njegovi zaslugi jezikovni model z umetno inteligenco, ki teče na sami napravi. Pričakujemo lahko še kakšno izboljšavo pri zaslonu OLED, saj ti postajajo vedno svetlejši, vse večji poudarek pa dajejo tudi na frekvenci zatemnitve – s tem dosegajo želeno svetlost –, ki bi utegnila še preseči zdajšnjih 3840 Hz, kar je najvišja vrednost v panogi. Magic6 bodo sicer za Evropo predstavili na sejmu MWC v Barceloni konec februarja 2024.

Naslovna fotografija: Fortune Global Forum

The post Honor v vodstvo s preklopnimi telefoni appeared first on Tehnozvezdje.

Od obeh letošnjih prepogljivih telefonov korejskega proizvajalca je peti Flip precej bolj nov in spremenjen, pa tudi ta v osnovni filizofiji in tudi merah ostaja enak. V praksi to pomeni, da mi 6,7-palčni zaslon še naprej ni najbolj po godu, ker je izrazito ozek v primerjavi s tistimi, ki jih proizvajalci običajno vgrajujejo v klasične telefone. Mala izjema so Sonyjeve Xperije z zaslonskim razmerjem 21:9. Tu je razmerje še za odtenek bolj razpotegnjeno na 22:9. Na kratko povedano je zaslon dolg kot ponedeljek in črke na njegovi tipkovnici so ozke, čemur se je treba privaditi. V vsem ostalem me niti ne moti, v vsebinah lahko uživam kot povsod drugod. V videih je seveda veliko črnine levo in desno, vendar lepa slika in dober zvok iz presenetljivo konkretnih stereo zvočnikov odtehtata to malo pomanjkljivost.

Veseli me, da telefona ni treba vedno znova odpirati, ko pride kakšno obvestilo ali si uporabnik zaželi kaj preveriti, a situacija bi bila lahko še boljša. Zunanji zaslon(ček) se namreč zdaj razprostira čez skoraj celotno zunanjo polovico in je dovolj uporaben za marsikaj. Tudi enako lep kot notranji, morda še lepši, ker na njem ni folije, ki pretirano privlači prstne odtise. V osnovi je omejen na nekaj »kartic« oz. pripomočkov (widgetov), kot so branje obvestil, vremenska napoved, nastavljanje alarmov in hiter pregled podatkov o gibanju, vendar se da njegovo funkcionalnost bistveno razširiti, na praktično povsem tako, kot pri vsakem telefonu. Peščico aplikacij je za uporabo na zunanjem prikazovalniku mogoče omogočiti znotraj možnosti Labs v nastavitvah (razdelek Napredne nastavitve). Med tem aplikacijami sta dve za Sporočila (Samsungova in Googlova), Netflix, Youtube in Zemljevidi (Googlovi, seveda). Obstaja pa še aplikacija Good Lock, ki jo najdete v trgovini Galaxy Store, od nedavnega je na voljo tudi za slovenske uporabnike, večino našega testa še ni bila. V njej je nato treba naložiti modul Multistar in v njem omogočiti pripomoček za odpiranje vseh aplikacij. Potem lahko izberete, katere so na voljo, in že imate na zunanjem zaslonu pregledovanje družabnih omrežij, klepetanje v izbrani aplikaciji, ogled fotografij, kakšno hitro brskanje po spletu, izbiro glasbe v pretočni storitvi, nastavljanje parkiranja, zagon Drajva in vse ostalo. To še dodatno izboljša uporabo telefona, ker ga ni treba ves čas odpirati, in taka uporaba je zelo priročna. Rahlo zoprno pa je, da je mogoče zunanji zaslon v delno odprtem položaju telefona (če bi ga npr. postavil kot šotor) aktivirati zgolj, če je bil prej vklopljen v zaprtem položaju. V nasprotnem primeru se vedno vklopi notranji zaslon.

Samo odpiranje in predvsem zapiranje je sicer doživelo največjo preobrazbo. Ker se notranji zaslon malo drugačne upogne in je prilagojen mehanizem tečaja, Flip končno nima špranje v zaprtem položaju. Stranici sta povsem skupaj. Tehnično gledano se ujame plastična obroba zaslona, ki ga malce ščiti, kadar je zaslon zaprt, kovinski obod ne pride povsem skupaj, vendar je to način izvedbe. Tiste prejšnje reže ni več, telefon ni špičasto zaprt (»v konus«), zaradi tega tudi tanjši in bolj prijazen za nošenje v žepu in »prekladanje« po rokah, ter predvsem neprimerno bolj prijeten. Težko je povedati, kako pomembna je ta razlika. Vsekakor bistveno bolj kot izgleda in že zaradi nje (pa tudi zunanjega zaslona in procesorja, do katerega še pridemo), o predhodniku sploh ne bi več razmišljal, četudi bi ga kje dobil zelo ugodno. Ko enkrat vidiš, kaj se da storiti, če se proizvajalec malo bolj potrudi, se tisto prejšnje zdi kot malo boljši prototip. Guba na sredini zaslona se mi sicer ne zdi omembe vredno manj vidna, tudi omenjena folija je še naprej nadležna, sploh pri kakšnih odbleskih zaradi luči ali na soncu, toda telefon je mogoče preklopiti na polovično velikost in ga s tem lažje kam pospraviti ter tudi varno držati, ko ne gledamo v zaslon, zato sem nekaj kompromisov pripravljen sprejeti. Vsaj dotlej, ko kakšen proizvajalec pokaže, da se da vse skupaj izdelati še precej bolje.

Tretja velika pridobitev je novi procesor. Običajno v tem pogledu nismo deležni večjih skokov, kvečjemu daljših korakov, toda Snapdragon 8 druge generacije je eden najbolj prepričljivih v najmanj zadnjih petih letih. Njegove zmogljivosti so izvrstne, hkrati pa je neverjetno energijsko učinkovit. Tako Flip5 kljub nespremenjeni kapaciteti baterije zlahka zdrži cel dan uporabe, večino dni na testu se je odrezal celo bolje od mojega Xiaomija 12 s precej večjo baterijo, a tudi bistveno bolj požrešnim procesorjem prejšnje generacije (Snapdragon 8 gen 1). Obremenitveni test sicer pokaže odlične rezultate na kratke proge, že po nekaj deset sekundah neprestanega naprezanja »na polno« mora sistem upočasniti procesor, sicer bi se začel pregrevati. Kmalu, čez nekaj minut pade na približno 60 odstotkov zmogljivosti in tam tudi ostane do konca polurne torture. Zgornja polovica telefona je pri tem prijetno topla, a nikakor vroča, kar kaže na precej konservativno nastavitev, in bi verjetno preživel tudi kakih 70 do 75 odstotkov polne zmogljivosti, vendar bi bil bistveno bolj vroč. Težava je seveda v tem, kot pri vseh s prepogljivimi zasloni, da se toplota ne prenaša čez tečaj na drugo polovico telefona, temveč ostane samo v tisti, kjer je procesor (v konkretnem primeru zgornji). V vsakdanji uporabi se vse opisano sploh ne opazi, razen med igranjem grafično zahtevnih iger. Glede na obremenitveni test bi telefon zdržal tri ure tovrstne uporabe, toda običajna uporaba je povsem drugačna in pri njej se lahko izkaže učinkovitost procesorja. Polnjenje baterije je sicer dokaj počasno, a na ustreznem polnilniku zaradi njene majhne kapacitete vseeno ne traja dolgo. Na voljo je tudi brezžično, pri čemer je tuljava, logično, v spodnji polovici. Enako tudi antena za NFC, kar je dobro vedeti pri brezstičnem plačevanju.

Fotografsko novi Flip ni bil deležen kakšne pomembne nadgradnje. Še naprej premore enake tri kamere. Zunanji, ki ju je seveda mogoče uporabljati tudi z zunanjim zaslonom in s tem precej izboljšati selfije, ponujata običajni (sicer dokaj širok) in ultraširoki pogled, še naprej imata že rahlo ostareli tipali z 12 milijoni pik. Pozna se, da ima Samsung izpiljene algoritme za obdelavo signala in da je v tem pogledu tudi procesor vrhunski, zato lahko iz kakršnih koli tipal izvleče več kot spodobne rezultate. Fotografije, še posebej z glavne kamere, bodo večini kupcev nedvomno več kot všečne, in predvsem se je na fotoaparat mogoče zanesti, da se bo izkazal v vsakršnih razmerah. Nikoli ne bo presvetlil, niti v močnem soncu niti ob močnih lučeh ponoči, vedno bo dinamika vsaj solidna, osvetlitev pravilna, barve ustrezne, četudi nekoliko navite, kot tudi kontrasti in ostrenje. Toda tako estetiko pač preferira korejske podjetje, morda občasno ne bi bilo nič narobe, če bi bila fotografija za odtenek svetlejša, toda v splošnem so mi rezultati všeč. Tudi z ultraširoke kamere, čeravno so objektivno slabši. Notranje praktično ni treba uporabljati, razen za video klice, za kar je povsem ustrezne kakovosti. Tudi pri videu se pozna, da v Samsungu obvladajo zadevo. Čeprav ni na ravni kakšne Ultre, so detajli vseeno dobri, slika nikoli ne »razpade«, ne pri gibanju ne s prehodom v slabšo svetlobo. (spodnji kratki video je posnet s Flipom) Skratka, kot pri fotografijah kakovost ni povsem na ravni tega, kar nudi večina telefonov v istem cenovnem razredu, a daleč nad tisto v kakšnem Galaxyju A54 in podobnih. Vmes, med dobrimi 500 in 1200 evri tako ali tako ni skoraj ničesar. In pri dražjem se potem kupec lahko odloči, kaj mu je pomembno. Kdor išče kar najboljšo foto-video kakovost bo izbral nekaj iz družine Galaxy S23 (ali morda katerega od konkurentov). Kdor pa bo v ospredje postavil zanimivost naprave, modo ali dejansko tudi pregibnost, ker v tem vidi določeno uporabno vrednost, pa bo posegel po Flipu in tudi z fotografiral ter snemal povsem v redu. Kar denimo moti je odsotnost dvakratne (digitalne) povečave brez dodatnega pritiskanja (na 1X, da se pokažejo dodatno možnosti) in dejstvo, da se zaslon vedno izklopi in zaklene, če uporabnik telefon zapre, tudi med fotografiranjem.

Ni skrivnost, da si še vedno želim malce širšega Flipa. Toda ta z oznako pet je prvi, ki bi ga z veseljem imel za svoj primarni telefon. In težko si predstavljam, da bi kdo obžaloval nakup. Če se seveda hardver dolgoročno zdrži, kakor je treba.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Končno se zapre brez špranje
• Zunanji zaslon je veliko bolj uporaben
• Z novim procesorjem baterija ni premajhna
• Presenetljivo spodobna fotografska in video kakovost iz starih kamer
• Petletna podpora s posodobitvami programske opreme

GRAJAMO:

• Telefon je še vedno ožji od skoraj vseh običajnih
• Uporaba zunanjega zaslona je preveč omejena
• Notranji zaslon je še vedno prevlečen s folijo za zbiranje madežev
• Še vedno nobenega padanja cene kljub ne več ravno novi tehnologiji

The post Samsung Galaxy Z Flip5: Dve spremembi sta ga povsem preobrazili appeared first on Tehnozvezdje.

Videli smo dva preklopna modela, zložljiva iz klasične na polovično velikost, torej neposredna konkurenta Galaxyjem Z Flip (in Huaweiju P50 Pocket), in štiri večje, ki se v maniri Galaxyja Z Fold razprejo na velikost mini tablice. Šesterico smo na kratko predstavili tudi v videu.

Motorola Razr (tretja generacija)

Razr je bil prvi in doslej glavni tekmec Samsungovemu Flipu. V tretji generaciji, ki je v prodajo prišla lani jeseni, je kar opazno širši telefon od Galaxyja Z Flip4. To je dobro, saj je njegov zaslon s sicer v tehničnih podatkih enako diagonalo 6,7 palcev bistveno širši in s tem uporabnejši. Ima namreč bolj klasično razmerje stranic 20:9 v primerjavi s tekmečevim 22:9. Precejšen rob okrog tega zaslona sicer telefon še malce in nepotrebno razširi. Poganja ga sicer enak procesor Snapdragon 8+ prve generacije, ima pa manjšo baterijo (3500 mAh proti 3700 mAh) in ne premore brezžičnega polnjenja. Zunanji zaslon je kar konkretno večji, kamere so na papirju najmanj enako dobre, pri zaprtem skorajda ni špranje med stranicama, izbira materialov in kakovost izdelave pa bi glede na prve vtise lahko bila boljša. Cena v Nemčiji se giblje okrog 1200 evrov.

Oppo Find N2 Flip

To je verjetno preklopni telefon, ki bi ga izbral namesto Huaweija P50 Pocket, ki sem ga uporabljal skoraj celotno lansko leto. Narejen je podobno dobro, čeprav se zdijo materiali manj prestižni. Toda zapre se brez špranj, s stranicama popolnoma skupaj, in tudi guma na zaslonu ni pretirana (čeprav je pri Razrju še manj opazna). Telefon je malce lažji od Motorilinega (191 g proti 200 g), širina pa je ravno nekje vmes med Razrjem in Samsungovim Flipom, in tudi velikost (širina) zaslona ravno prava. Za delovanje skrbi procesor Mediatek Dimensity 9000+, že v osnovi je na voljo 256 GB prostora za podatke, baterija pa je večja kot pri obeh konkurentih (4300 mAh) in se tudi polni hitreje. Izstopa pokončen in precej velik zunanji zaslon, ki je z zgolj nekakšnimi pripomočki preslabo izkoriščen. V Barceloni smo telefon videli v trgovini za 1049 evrov, ali ga bodo prodajali tudi kje bližje nam in za kakšno ceno, pa trenutno ne vemo.

Oppo Find N2

To je v bistvu prvi prepogljivček znamke Oppo, ki zdaj nastopa že v drugi generaciji. V primerjavi s prvo na zunaj ni dosti drugačen, je pa konkretno lažji, saj tehta 233 g namesto 275 g. Nadgradili so kajpak tudi procesor, v Snapdragon 8+ prve generacije. Niso pa spreminjali velikostnih razmerij, ki so, politično korektno rečeno, nenavadna. Telefon je namreč v zaprtem stanju nizek in širok. Ne sicer preširok za udobno držanje in zunanji zaslon je z razmerjem stranic 18:9 še vedno blizu temu, kar poznamo v večini običajnih telefon (oz. enak tistim izpred nekaj let, ko so proizvajalci malodane družno opustili prejšnji standard 16:9). Pa vendar česa takega nismo več navajeni. Razprt je še bolj »kar nekaj«, ker ne ponuja niti dovolj prostora po višini, niti ni idealen za gledanje videa, saj je še vedno veliko črnine zgoraj in spodaj. Moral bi ga preizkušati dlje časa, a prvi vtis ni v skladu s tem, kar sem si predstavljal, temveč, da je to najbolj čudaški od vseh prepogljivih telefonov.

Xiaomi Mix Fold 2

Tudi ta telefon se lahko pohvali, da je v nečem naj. Je namreč z naskokom najtanjši od vseh s prepogljivimi zasloni. Razprt brez upoštevanja foto-video modula v debelino meri vsega 5,4 mm, zaprt dobrih 11 mm. Težko si predstavljam, da bi ga lahko še kakorkoli stanjšali. Kljub temu je občutek enako premijski kot pri drugih, zaslona odlična, za delovanje skrbi Snapdragon 8+, še celo baterija ima kapaciteto 4500 mAh in pri kamerah so našli prostor celo za teleobjektiv. Masa z 262 g sicer ni nič manjša kot pri Honorjevem izzivalcu in verjetno ga nikoli ne bo v prodaji v naših koncih, toda če bi me katerega od tu opisanih res zanimajo preizkušati dlje časa, je to ta.

Tecno Phantom V Fold

Znamka Tecno je pri nas nepoznana in zagotovo tega telefona ne bo niti blizu evropskim trgovinam, kaže pa, da lahko tudi manj znani proizvajalci že izdelajo povsem spodoben mobilnik s prepogljivim zaslonom.

Honor Magic Vs

Od vseh tu najbolj konkreten in verjetno najbolj izpopolnjen konkurent Galaxyju Z Fold4. Pravzaprav zares daje vtis zelo dodelanega Folda. Še posebej glede same konstrukcije in velikosti zaslonov, saj je nekoliko širši, kar bi radi videli tudi pri Foldu5. Tudi tu je na delu procesor Snapdragon 8+, podatkovnega pomnilnika je 512 GB, baterija premore 5000 mAh in se polni s 66 W, dokaj impresiven izgleda tudi foto-video sklop, ki premore glavni objektiv s 54-milijonskim tipalom, ultraširokega s 50 megapikami in trikratni teleobjektiv. Reč bodo sicer v Evropi prodajali za 1600 evrov, torej Honor s tem ne bo sprožil kakšne cenovne revolucije, vendar ne v regiji, v katero sodi Slovenija. Po svoje škoda, čeprav kupcev najbrž ne bi bilo veliko.

The post Ponudba prepogljivih se povečuje, samo ne v Sloveniji appeared first on Tehnozvezdje.