Že pomladi sem rekel in zapisal, da bo to zelo verjetno zadnji poskus Microsofta in partnerjev, potem ko so že vsaj dvakrat prepričevali uporabnike, naj si omislijo prenosnik ali tablico Windows s procesorjem na osnovi arhitekture ARM, kakršna je že dolgo v uporabi pri pametnih telefonih in na katero je računalnike Mac več kot uspešno migriral Apple. Prav tako sem napovedal, da ni prav nobene garancije za uspeh, kajti omenjena poskusa, najprej z Windows RT in pol desetletja kasneje še z Windows za ARM na 32-bitni osnovi, sta kaj klavrno propadla. Za tokratnega tega še ne moremo trditi, vseeno pa za zdaj ne kaže posebej obetavno. Med drugim zato, ker oba proizvajalca procesorjev z arhitekturo x86 izboljšujeta njihovo porabo energije. In hkrati oznaka Copilot+ PC, sprva rezervirana zgolj zanje, prav tako ni pomagala prenosnikom s procesorji Snapdragon k večji prodaji, zdaj pa so jo pridobili še ostali in tudi utegne povsem zvodeneti, saj zares atraktivnih storitev na osnovi umetne inteligence, ki bi delovale lokalno, skorajda ni.

Po podatkih podjetja Canalys, ki jih je to razkrilo za spletni portal Techradar, so prenosniki s procesorjem Snapdragon X v tretjem četrtletju prepričali vsega 720 tisoč kupcev ali z drugimi besedami 0,8 odstotka vseh, ki so kupili nov osebni računalnik. Že res, da ta statistika šteje tudi namizne PC-je, kjer opcije z omenjenim čipom še ni, vendar na trgu tako ali tako prevladujejo prenosniki. Dobro desetino jih odpade na Macbooke z Applovimi procesorji M, ostalo pa so razdelijo tisti z AMD-jevimi in Intelovimi, kot že leta. V tem pogledu se torej še vedno ni nič spremenilo. Ni bilo cunamija, komajda je pljusknil viden val.  

Še ob robu sejma IFA v Berlinu je prvi mož Qualcomma Cristiano Amon pred tremi meseci hitel poudarjati, kako zadovoljni so z rezultati pri teh prenosnikih. Dalo se je razumeti, da tako glede njihovih zmogljivosti in energijske učinkovitosti kot tudi glede prodaje. Pri prvih dveh postavkah mu lahko pritrdim, tudi mene so pretežno prepričali, toda o drugem je zelo verjetno pretiraval oz. ni bil povsem iskren. Saj, kako bi tudi izpadlo, če bi v isti sapi s hvalospevi izdelkom priznaval, da jih kupci prezrejo ali preskočijo in se raje odločijo za »inferiorne« s konkurenčnimi procesorji.

Za nespodbudno prodajo je zagotovo nekaj povsem logičnih razlag. Vsaj dve smo poudarjali že ob naših testih. S Snapdragoni so namreč pretežno opremljeni prenosniki, za katere je treba odšteti najmanj tisoč petsto evrov, pogosto kar več kot dva evrska tisočaka. Ravno na tistem Amonovem nastopu obljubljenih cenejših modelov ni zaslediti še nikjer. Tudi raznolikost ponudbe je skromna in od vseh bi za kakšno dobro ceno, ne izhodiščno, priporočal kvečjemu Microsoftovega Surface Laptop, mogoče še Dell XPS 13 in Lenovo Yoga Slim 7x. Druga, enako pomembna težava je kakopak združljivost programja s platformo ARM, ki kljub precejšnjemu napredku pri tokratnem poskusu še vedno šepa. Skoraj vsak napreden uporabnik in še toliko bolj podjetje s kakšno lastno programsko rešitvijo bo našlo kaj, kar ne bo delovalo ali če že, ne v polnosti in zadovoljivo hitro. Majhno in počasi naraščajoče število uporabnikov pa ne motivira razvijalcev, da bi se potrudili s prenosom programov v okolje ARM in nato še s posodabljanjem in odpravljanjem hroščev. Zato se glavnina kupcev raje odloči za preverjeno in zanesljivo delujočo opcijo. Microsoft, Qualcomm in vse ostale čaka še veliko dela, če želijo s tovrstnimi PC-ji zares doseči preboj. V kolikor je ta pri tako veliki bazi uporabnikov – Apple ima mnogo manjšo – in z računalniki ARM zgolj kot eno od (pretežno enakovrednih) opcij sploh možen.

The post Še enkrat več veliko pompa in malo učinka appeared first on Tehnozvezdje.

»Danes je zgodovinski dan za Mac,« je zažgolel prvi mož Appla Tim Cook. »Pri tem izdelku so bile vedno v ospredju inovacije. Da ga bomo lahko še izboljšali in ga povzdignili na višji nivo, bomo izvedli prehod na lastne procesorje,« je potem naznanil. Lastni procesorji oz. Applov silicij so seveda čipi (sistemi na čipu) na osnovi referenčne arhitekture britanskega podjetja ARM, ki jo potem Applova ekipa inženirjev prilagodi po svoje. Podobno kot Qualcomm razvija procesorje Snapdragon ali Huawei svoje Kirine. Poznamo jih pod oznakami s črko A, številko in še kakšno dodatno črko ali besedo. Denimo v zadnjih telefonih iPhone teče A13 Bionic, za demonstracije med sinočnjo predstavitvijo in tudi za referenčni računalnik, ki ga bodo ponujali razvijalcem, pa so izbrali A12Z iz iPada Pro.

Vodja razvojne ekipe Johny Srouji je pojasnil, da so od A4 do A13 zmogljivosti povečali za faktor sto in da so se doslej z Intelovimi procesorji večinoma srečevali z izbiro ali zmogljivosti ali učinkovitosti. Cilj pa je seveda imeti oboje – procesor, ki je zmogljiv in hkrati porabi malo energije (ter s tem odvaja malo toplote). Zanimivo je sicer, da so pretežno govorili o zmogljivostih, o tem, kako bodo prihodnji računalniki hitri in boljši, nič kaj pa niso omenjali avtonomije baterije. Morda samo nočejo ustvarjati nerealnih pričakovanj, morda pa se preprosto zavedajo, da tudi s svojimi procesorji, če želijo biti na zmogljivostnem nivoju Intelovih ali višje, ne bodo mogli z enim polnjenjem ponuditi kaj dosti več kot zdaj.

V Applu trdijo, da je prevesti program z arhitekture x86 na ARM oz. njihovo novo platformo stvar »nekaj dni«, pripravili so tudi ustrezno orodje zato znotraj razvijalskega okolja Xcode. Nekatera največja programerska podjetja (Adobe, Microsoft) po Applovih zagotovilih že delajo na prenosu in optimizaciji ključnih programov (CC Suite, Office) v novo okolje. Prav tako naj bi bili že prilagojeni Applovi programi, vključno s Final Cut Pro in ostalimi za profesionalno uporabo. Obljubljajo tudi, da bodo aplikacije za iPhone in iPad tekle neposredno, brez prevajanja. Pri čemer so seveda lahko izpustili določene »umazane« podrobnosti in postavlja se vprašanje zaslona na dotik, ki ga doslej ni imel noben od računalnikov v liniji Mac. Se morda glede tega obeta sprememba? Ob tem so z različico MacOS Big Sur izgled zelo približali tistemu v sistemu iPadOS. Za programe, ki ne bodo prilagojeni za ARM, pa bo na voljo emulator Rosetta 2, na podoben način kot je bil ob prehodu s procesorjev PowerPC na Intelov silicij.

Razvijalski računalnik bo Mac Mini z omenjenim procesorjem A12Z, 16 GB pomnilnika in 512 GB diska SSD. Možno si ga bo izposoditi za 500 dolarjev, ne bo pa se ga dalo obdržati po koncu »prehodnega obdobja«. Za namizni računalnik in za znan procesor obstaja dobra razloga. Lahko se bodo pojavili »benchmarki«, vendar nihče ne bo mogel zares špekulirati o tem, kakšne hitrosti v primerjavi z Maci z Intelovimi procesorji bodo ponujali novi modeli. Poleg tega pa, ker računalnik ne bo Macbook, prav tako ne bo nikakršnih ugibanj o avtonomiji. Vse to bomo izvedeli šele, ko bodo na trg prišli prvi modeli z novimi čipi, kar se bo po Cookovih besedah zgodilo še letos. Po nekaterih neuradnih napovedih bi to lahko bili namizni računalniki iMac in prenosniki Macbook Pro (s 13- ali 14-palčnim zaslonom). Prvih Apple ni posodobil že celo večnost, druge pa je kljub drugačnim špekulacijam pustil v »starem« ohišju. In morda bo pri obeh povsem posodobljena zunanjost dodaten promocijski faktor, še posebej, če se bo izkazalo, da zmogljivosti niso čisto take, kot jih Apple obljublja.

Celoten prehod bo sicer trajal dve leti in v tem času bo Apple, tako Tim Cook, predstavil tudi še nekaj novih Macov z Intelovimi procesorji. Podpiral pa naj bi te računalnike »še leta«. Seveda pa lahko ugibamo, ali množina pomeni dve, tri, šest ali deset let.

The post Dve leti za Applov prehod na lasten »silicij« appeared first on Tehnozvezdje.