Po abecednem vrstnem redu:

Apple iPhone Air

Ultra tanki telefon bi bil lahko uspešnica, če bi mu vgradili novo vrsto baterije z anodo iz silicija in ogljika in posledično večjo kapaciteto ter poleg glavne še širokokotno kamero, tako pa je prodajni »flop« in sili vse, ki želijo iPhone z večjim zaslonom, k še dražjemu Pro Max-u.

Asus Zenbook A14

Nova generacija ultra lahkega prenosnika, tokrat s procesorjem vrste ARM (logično), je z maso ostala pod kilogramom, kljub temu ponudila izvrstno avtonomijo baterije in solidno konstrukcijsko kakovost. Toda zgolj polna visoka ločljivost zaslona OLED predstavlja korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi podobnimi modeli.

Cupra Tavascan

Španski električni SUV kitajskih korenin je na pogled zanimivejši od nemških ali čeških sorodnikov in tudi bolj atraktiven za voznika, toda žal manj uporaben. Znotraj ima komaj kakšno odlagalno površino, prilagodljivost prtljažnika pa je ničelna.

Ford Kuga PHEV

Priključni hibrid še vedno ostaja najbolj zanimiva izvedba Fordovega vozniško naravnanega srednje velikega družinskega SUV-ja, saj nudi največ moči in tudi nekaj deset km povsem električne vožnje. Če bi mu ob osvežitvi pohitrili polnjenje z izmeničnim in mu dodali še takega z enosmernim tokom (DC), bi bil avto še bolj uporaben.

Honor 400 Pro

Kitajska znamka, ki je pred leti izšla iz Huaweija, je letos pripravila tudi odličen telefon srednjega razreda, ki ga (za pravo ceno) ni težko priporočiti. Vendar ima ravno tu težavo, saj se ga pretežno dobi v operaterskih ponudbah, zunaj njih precej težje. Samemu telefonu pa bi lahko izboljšali povprečno ultraširoko kamero in manjša kapaciteta baterija kot na kitajskem trgu tudi ni najlepša poteza proizvajalca.

Huawei Freebuds Pro 4

V obdobju »po telefonih« je Huawei uspešen z urami in tudi slušalkami, ki bi si verjetno zaslužile še več pozornosti splošne javnosti, saj so konsistentno med najboljšimi v različnih cenovnih razredih. Njihova težava je androidna aplikacija, ki jo je treba namestiti mimo Googlove trgovine, pri najzmogljivejšem modelu pa lahko omenim še podporo kodeku L2HC, ki sicer ne predstavlja pomanjkljivosti, a tudi prednosti ne, saj je pretežno »akademske« narave.

LG OLED G5

Korejsko podjetje iz leta v leto izboljšuje zaslonsko tehnologijo OLED. Toda že G1 pred štirimi ali C2 pred tremi leti sta bila izvrstna televizorja in sta še danes. Upal bi si celo trditi, da imata lepšo, bolj naravno obdelavo slike. Vsekakor pa uporabnejši daljinski upravljalnik z več tipkami, medtem ko  uporabniški vmesnik skozi leta ostaja enako neizkoriščen.

Nubia Z80 Ultra

Po edinstveni Z60 Ultra s 35 mm objektivom glavne kamere je bila naslednja generacija velik korak nazaj, zdaj pa so znova vgradili »pravilno« širokokotno kamero za družbo omenjeni glavni in dodali še brezžično polnjenje. Toda znova so izpustili podporo za eSIM in formate slike HDR ter vztrajajo pri selfijevski kameri pod zaslonom. Vprašljiva je tudi podpora s posodobitvami programske opreme.

Renault Rafale PHEV

Kot avto je Rafale med mojimi ljubšimi, saj dobro izgleda, nudi veliko udobja in zgledno delujoče tehnologije in še za vozit je kljub velikosti in masi atraktiven. Celo kot priključni hibrid se večinoma izkaže, čeravno mu manjka polnjenje DC. Toda za svoj razred je izredno drag in nesporno bi bil še bolj zanimiv ter verjetno tudi cenejši kot popolnoma električni model.

ROG Xbox Ally X

Prenosna igralna konzola, če ji lahko tako rečemo, gradi na tem, kar je že prej počel Asus, zdaj pa je še Microsoft prilagodil operacijski sistem Windows, da ostane več pomnilniških in procesorskih virov igram. Rezultati so dobri, toda še vedno smo pri enakem (majhnem) zaslonu LCD, kot ga je imel že prvi Ally. Kje je kakšen večji OLED?

Samsung Galaxy Z Flip7

Preklopni telefon je s širšim glavnim zaslonom in zunanjim, ki zasedo večino ene od polovici, končno postal tak, kakršnega smo si že več let želeli. Toda, bi bilo res tako težko vanj vgraditi komplet kameri, ki pritičejo (visoki) ceni?

Sony WH-1000XM6

Že šesta generacija te vedno izvrstnih naglavnih slušalk je odpravila zablodo nezložljivosti predhodnic, zvok je enako odličen kot vedno, aktivno dušenje hrupa in baterijska avtonomija še malo boljša, pogrešam pa možnost žičnega predvajanja prek USB-C, ki ga nekatere konkurentke ponujajo.

Xgimi Mogo 3 Pro

Mali prenosni projektor navduši s fleksibilnostjo, dovolj svetlo sliko za temne(jše) prostore, Googlovim operacijskim sistemom in uradno podporo za Netflix, toda njegov procesor je opazno premalo zmogljiv (v določenih storitvah tudi med samim predvajanjem vsebin), prav tako ni znakov o kakšnih posodobitvah programske opreme.

Xiaomi Redmi Watch 5

Pametna ura z večino pomembnih funkcionalnosti in kakovostnim ohišjem za tiste, ki nočejo odšteti preveč denarja za tovrstno napravo. Celo baterija lahko zdrži od 10 do 14 dni. Toda meritve, najsi bodo športne ali zdravstvene, niso med najbolj natančnimi, in na voljo ni nobene dodatne aplikacije, ki bi dodala še kakšno v osnovi manjkajočo zmožnost.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post KONEC LETA: Škoda, da je tem izdelkom zmanjkala malenkost ali dve appeared first on Tehnozvezdje.

Naključne novice

Vedno se najdejo določeni članki o novih izdelkih, ki poletijo v stratosfero spletne analitike. Z drugimi besedami, imajo nerazločljivo več klikov kot večina drugih podobnih. Lani ali predlani je bil en tak o električnem kolesu, letos pa o slovenskem dizajnerskem brezpilotnem letalniku, ki je prejel prestižno nagrado. Bil je celo povsem pri vrhu lestvice branosti. Precej pozornosti sta vzbudila tudi članka o oceanskih elektrarnah in jadrih na tovornih ladjah. Torej o novih, nenavadnih tehnologijah.

Omrežnina in elektrika

Ta tema je bila lani precej v ospredju in tudi eden od naših člankov o omrežnini (spisali smo jih sicer več), se je uvrstil med trojico najbolj branih. Nekaj manj, a še vedno veliko bralcev je imel članek o tem, kaj nova shema omrežnine prinaša smiselnega in kje je (povsem) zgrešila. Dosti zanimanja je požel tudi nedeljski nasvet o balkonski elektrarni ter novica o objavi razpisa za baterijske hranilnike.

Nasveti

Določeni nedeljski nasveti in drugi svetovalni članki, ki so stalnica na Tehnozvezdju, pravzaprav ena naših ključnih razlikovalnih lastnosti v primerjavi z drugimi portali, so prav tako med najbolj branimi. Med njimi o alternativah Gmailu, o prepoznavanju vdorov v domače omrežje in o tem, kako do pretočnika Tidal, odkar ga ni več pri Telemachu. Potem sta bila visoko še nasvet o pogostem ponovnem zagonu telefona in razmišljanje, kaj nas moti pri novih avtomobilih.

Testi telefonov in drugih naprav

Testiranje različnih naprav je osrednja vsebina na Tehnozvezdju, česar številke branosti sicer (žal) ne odsevajo vedno, toda nekateri testi so še vedno pri vrhu. V splošnem sicer več klikov pridobijo avtomobilski, a vseeno je bil najbolj bran lanski test »telefonski,« in sicer o Samsungovem Galaxyju S24 Ultra. Sledili so testi malega letalnika DJI Neo, še dveh telefonov Samsung, Galaxyja A55 in Galaxyja Xcover7, športne ure Suunto Race, robotoske kosilnice Dreame A1 in nadzorne kamere Eufy Solocam S340.

Testi avtomobilov

Med temi je na vrhu pristal Ford Kuga, sledijo pa Geely Coolray, Geely Atlas Pro, Ssangyong Torres, Tesla Model 3 LR AWD, Ford Tourneo Custom in Tesla Model S, če se omejimo na prvih sedem.

Predstavitve avtomobilov (in njihovih cenikov)

Tudi, kadar pišemo o novih avtomobilih po slovenskih predstavitvah ali preučujemo vnaprej objavljene cenike, to pritegne precej pozornosti. Med najbolj branimi so bili napoved Citroena e-C3, Škode Elroq in nato še dejanska predstavitev Citroena C3. Potem pa še Volkswagna ID.7 in Škode Kodiaq.

Različna razmišljanja o električnih avtomobilih

Električni avtomobili zadnje čase precej razburjajo, ker pa tako ali drugače predstavljajo prihodnost in tudi sedanjost in ker jih dojemamo nekoliko drugače od večine drugih medijev, o njih pišemo kar pogosto. Med najbolj branimi članki so bili tisti o pregledu leta pri podjetju Porsche Slovenija, o razlogih za padec prodaje električnih vozil in o odprtju novega salona uvoznika več kitajskih znamk.

Toliko o pregledu leta 2024, od tu naprej pa se znova posvetimo aktualnemu dogajanju na tehnološki in avtomobilistični sceni.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post POGLED NAZAJ: Najbolj klikane vsebine na Tehnozvezdju v l. 2024 appeared first on Tehnozvezdje.

HIT – Visok nivo kakovosti pri pametnih telefonih

Razlike med modeli so bile in nekateri so se proizvajalcem bolj posrečili in drugi manj, toda v splošnem je bilo kar težko kupiti kakšnega slabega. Če že kaj, so posamezni predstavljali slabšo vrednost za denar, toda zares obupne uporabniške izkušnje niso dajali. Skoraj vsak procesor, ki ga zdaj vgrajujejo v mobilne telefone, je zadosti zmogljiv za nezahtevne uporabnike, baterije imajo bistveno večje kapacitete kot še pred dvema ali tremi leti, osnovni fotografski nivo je višji, tudi kakovost materialov je v splošnem dobra. Toda …

FLOP – Velike podražitve določenih kategorij naprav

Marsikaj prej opisanega je šlo tudi na račun vsesplošnega zvišanja cen. Popusti proti koncu leta so sicer znova ponudili nekaj zanimivih opcij v razredih okrog 300 in 500 evrov, česar smo bili nekoč navajeni, toda zdaj so izhodiščne cene za mnoge v sredino postavljene modele vse bližje tisočaku, za vrhunske pa proti tisoč petsto evrov. Podoben dvig so v navezi z dobavitelji procesorjev izvedli proizvajalci prenosnikov, tako da res dobri zdaj stanejo gladko čez dva tisoč evrov, v kolikor niso v kakšni akciji. Primer občutne podražitve skozi nadgradnjo zmogljivosti je tudi igralna konzola Playstation 5 Pro. Žal nimam prevelikega upanja, da se bo ta trend v prihodnjem letu zaustavil. Naprej ga bodo verjetno že v prvih mesecih 2025 pognale nove grafične kartice.

FLOP – Malo res zanimivega pri pametnih telefonih

Telefoni podražitev niso upravičili niti z vidika novih tehnologij in možnosti, ki so jih prinesli kupcem. Večina modelskih linij je ponudila drobne izboljšave v primerjavi s predhodniki. Malo zmogljivejši in varčnejši procesor, malenkost daljše trajanje baterije, nekoliko svetlejši zaslon, boljše fotografije v slabi svetlobi, morda še kakšno izboljšavo v polnjenju ali materialih, kaj dosti drugega pa že skorajda nismo bili deležni. Predvsem pa ni bilo ničesar takega, kar bi letos videli zgolj pri enem ali peščici, in bi se v prihodnjih letih razširilo na množični trg.

FLOP – Pretirano poudarjanje (nedodelane) umetne inteligence na vsakem koraku

Namesto »pravih« novosti, so proizvajalci telefonov, pa tudi prenosnikov, letos prikazovali zmožnosti t. i. umetne inteligence, češ da so velika novost in dobro delujejo le v najnovejših napravah. Hitro se je izkazalo, da je res uporaben led delček teh zmožnosti, pa še to bolj za igranje kot za resne namene (denimo brisanje s fotografij ali njihovo »ustvarjanje,« pa pisanje predlog besedil ali tolmačenje ali napredno iskanje), in da lahko deluje tudi lanskih ali predlanskih telefonih. Spraševal sem se že, kaj bodo proizvajalci izpostavljali, ko bo UI morda nekoč res dobra. Letos so se prehitro in pretirano naslonili nanjo, ker česa drugega atraktivnega niso imeli ponuditi.

HIT – Prenosniki s procesorji ARM

Po več neuspešnih poskusih smo tokrat le dobili zares atraktivne PC-je, v prvem valu izključno prenosnike s procesorji na osnovi arhitekture ARM. Z ustrezno prilagojenim operacijskim sistemom Windows in ključnimi programi. Tako ni več zgolj na Applovi strani taka vizija prihodnosti, ki med drugim ponuja kombinacijo izvrstnih zmogljivosti in hkrati tudi trajanja baterije. Vsekakor izjemno obetavno.

FLOP – Prenosniki s procesorji ARM

Vendar pa se ta ista, potencialno prelomna sprememba uvršča tudi med negativne trende. Tovrstni prenosniki so bili namreč na voljo izključno v višjih cenovnih razredih, raznolikosti modelov je bilo malo, napol delujočih ali sploh nedelujočih programov pa še vedno preveč. In posledično tudi prodaja ni bila briljantna. Za zdaj kaže, da bo »prehod« na tovrstne PC-je s takim tempom trajal še dlje kot z bencinskih in dizelskih avtomobilov na električne.

HIT – Regulacija počasi terja spremembe v obnašanju velikih korporacij

Še posebej Apple je letos moral uvesti obilo sprememb, omogočiti prej nepredstavljive možnosti v sistemu iOS, alternativne mobilne denarnice za brezstično plačevanje, alternativne trgovine z aplikacijami in še kaj prihaja v naslednjem letu. Tudi Google je na udaru in mu grozi ali razkosanje in prisilna odprodaja kakšnega pomembnega proizvoda, četudi morda sodišče ne bo odločilo v tako skrajnost. Vsi največji digitalni ponudniki so morali začeti upoštevati tudi nova evropska pravila, ki jim nalagajo določene omejitve in obveznosti. Čemur se poskušajo na vse načine izmikati in prikrajati pravila, vendar najmanj na tej strani sveta vedo, da ne morejo več početi vsega, kar si zamislijo.

HIT – Telekomunikacijski operaterji so uvedli nekaj novosti

Prejšnja leta smo večinoma poslušali zgolj o gradnji omrežij 5G, ki se še vedno niso izkazala za zares nujna, četudi so vsekakor dobrodošla, še posebej v luči hitrega dostopa do interneta, ki lahko nadomesti fiksnega. Toda letos so nekoliko dvignili tempo z uvajanjem določenih tehnologij, tako »produkcijskih« (VoLTE, tudi v gostovanju, VoWiFi, enotna številka za več naprav) kot »eksperimentalnih« (samodejno prevajanje televizijskih programov). Še nekaj tega prihaja v prvih mesecih prihodnjega leta.

The post Tehnološki hiti in flopi leta 2024 appeared first on Tehnozvezdje.

Znamke, ki jih zastopa Emil Frey, so letos skupno na malo manj kot 18-odstotnem tržnem deležu, lani so imele prek 20 odstotkov. Padec je Tomšič pripisal predvsem menjavi modelov pri Citroenu (kar dolgo so čakali na novega C3, za katerega imajo menda že več sto naročil) in drugačni strategiji znamke Mercedes-Benz, ki se vse bolj umika z množičnega (razredi A, B, GLA, GLB) in se bolj usmerja v prestižni del trga. Skupno bodo sicer dobavili približno 11 tisoč osebnih avtomobilov, s čimer da so izpolnili osnovne cilje. Prav tako s 700 milijoni evrov prihodkov, kar je na nivoju lanskega leta.

Tomšič je med pregledom leta večkrat izrazil nezadovoljstvo glede prodaje električnih vozil, saj bi po njegovem mnenju »vsa ta leta investicij že morala kaj doprinesti, a še vedno niso.« Letos smo denimo pri znamki Peugeot slišali napoved, da bo električna različica predstavljala deset odstotkov prodaje pri modelu 3008, vendar se to za zdaj ni uresničilo, doslej so se v podatkih o novih registracijah znašli zgolj trije primerki, pa še ti v prvi polovici leta. Bolj uspešni so bili znova z e-208, novembra so jih denimo prodali 40, verjetno je šlo vnovič za kakšen »flotni« posel, skupna številka se je tako za 2024 povzpela na 78. Lanski evropski avto leta Jeep Avenger je denimo pri 21 prodanih primerkih, Peugeot e-2008 pa pri 25-ih. Pri nobenem od modelov niso izpeljali kakšne na subvencijo Borzena vezane atraktivne akcije, s kakršno so denimo v preteklosti prodali nekaj večje število Citroenov e-C4 in ki jih dokaj uspešno izvajajo nekatere konkurenčne znamke. Zaradi nizkih številk V Emil Freyju ne kopičijo zalog električnih modelov, so pa zadovoljni s povpraševanjem in rezervacijami za novega, od ostalih tovrstnih precej cenejšega Citroena e-C3.  

Kot je dejal Tomšič, sam verjame v to področje, vendar trud ne daje rezultatov. »Enastavno ne gre tako, kot bi morali iti. Kljub subvencijah, kljub spodbudam, postavljanju infrastrukture.« Po njegovem mnenju bi se Evropa nasploh morala zadeve lotiti drugače, z manj »prisile,« vendar je prepričan, da bodo ti avtomobili, ki so po njegovih besedah dobri, prihodnost. V prihodnjem letu si v tem pogledu največ obeta od Citroena e-C3 in tehnično sorodnega Fiata Grande Panda. Ta dva naj bi pomenila preboj v množičnost pri dotičnem uvozniku.

Na dogodku se niso dotaknili pretresa v skupini Stellantis, ki jo je eno leto predčasno zapustil glavni izvršni direktor Carlos Tavares, in se po njegovem odhodu že obrača nekoliko drugače. Znova se je pridružila združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA, ki se zavzema za omilitev okoljskih zahtev, kaj bo s prihodnjo platformsko in modelsko usmeritvijo, pa bo verjetno določil šele prihodnji direktor (ali direktorica). Verjetno pa je vsem postalo jasno, da bo treba znova preiti na večjo pestrost in razlikovanje med znamkami.

Naslovna fotografija: Stellantis

The post »Pri električnih doslej veliko truda za malo učinka« appeared first on Tehnozvezdje.

Daleč od tega, da bi bila umetna inteligenca nekaj popolnoma novega. Njen razvoj poteka, odkar smo naredili prvi elektronski računalnik. Vendar je potekal na inštitutih daleč od oči javnosti in daleč od interesa zasebnih podjetij. Lani se je marsikaj spremenilo. Algoritmi so postali vsem dostopna brezplačna orodja. A kot ni brezplačnega kosila, ni orodja umetne inteligence, ki ne bi rabilo ogromnega in dragega grozda računalnikov. Mar je presenetljivo, da ta še zdaleč ni brezplačen? Kot niso kilovatne ure porabljene energije, da ChatGTP odgovarja na bedasta vprašanja, piše seminarske naloge in počne kaj vsaj na oko bolj pomembnega, ali da Stable Diffusion ustvarja namesto tebe.

Še zdaleč to ni edina težava. Bi ti bilo všeč, če bi algoritem v imenu napredka preprosto vzel in v nešteto besedil uporabil tvoje prigarane ugotovitve. Še posebej, ker tega ne bi naredil v želji po napredku človeštva, temveč zaradi ozkih interesov lastnikov. Nič novega. Nenazadnje nekaj podobnega že od vekomaj počne Google. Brez sramu prodaja tvoje podatke. Razumljivo je, da se morajo algoritmi umetne inteligence učiti, za kar potrebujejo zvrhano goro informacij. A tako kot izobraževanje za nas ni brezplačno, ne more biti brezplačno zanje. Vsaj nekdo to razume. New York Times že toži OpenAI in zdi se mi, da ne bo ostalo pri eni sami sodni bitki. Poleg jasnih pravil, kako se učijo in kdo ima koristi od pridobljenega znanja, bo treba postaviti še pravila, kaj lahko in česa ne smejo. Umetna inteligenca že zdaj potrebuje omejitve, čeprav bi ocenil, da je na črki I od resnične »inteligence«, ker bo kasneje prepozno, če se bodo smele napovedi o napredku razvoja zares uresničile.

Čeprav lastniki algoritmov in poznavalci trdijo, da smo priča rojstvu nadvse zmogljivih orodij, ki pa so še vedno samo orodja, ne entitete, ki bodo zamenjale ljudi, to ni pomembno. Pomembno je, kako jih vidijo in kako jih izkoristijo delodajalci. Dve poti sta. Dajo jih zaposlenim, da so ti boljši, bolj produktivni in imajo več časa zase, ali jih nekritično uporabijo namesto njih. Ne da bi razmislili o kakovosti in predvsem ustvarjalnosti. ChatGTP lahko pomaga napisati opis izdelka, ki je naprodaj v spletni trgovini, oziroma ga napiše sam. Dober pisec bo vedno vključil v opis čustva, računalnik jih ne bo. Prej ali slej bodo njegovi testi podobni in predvsem sterilni. Nevredni branja. Podobno je s prevodi v tuje jezike. Gre. Brez težav. A tudi brez upoštevanja kulturoloških posebnosti bralcev v tujih deželah. Novica o prestižnem kosu oblačila se ne bere enako, če je spisana za Evropejko ali Kitajko. Oziroma se ne bi smela.

Res je. Marsičesa je umetna inteligenca sposobna. Zadeti slog pisca, upoštevati kulturo in še česa. Toda v tem primeru jo je treba znati uporabljati, kar ni nekaj, česar se lahko vsak nauči. Podobno, kot se ne more naučiti programiranja. Gre tudi po metodi poskusov in napak. A zahteva čas. Morda celo zelo veliko časa, nakar se bo marsikdo vprašal, ali ne bi v tem času že na roke naredil, kar se je namenil narediti. To pove veliko. Kot že ničkolikokrat v zadnjih tridesetih letih smo priča nečemu, kar bodo nekateri znali bolj uporabljati kot drugi. Z algoritmi umetne inteligence je podobno kot še s kakšno drugo novodobno storitvijo. Recimo satelitsko navigacijo. Prav je, da jo uporabljaš, saj je priročna, a ker ni večna in samoumevna, ni pametno, da pozabiš, kako se bere zemljevide. Ne trdim, da bodo ugasnili računalnike in storitve ne bodo na voljo. To niti ni najhuje, kar se lahko zgodi. Huje bo, če bodo dvignili cene na raven, ki bo za večino previsoka. Tega na primer Google ne more. Njegove storitve so odvisne od naših podatkov, zato nam jih mora nuditi brezplačno. OpenAI, Microsoftu in še komu tega ni treba početi. Njihove lastnike zanimajo samo letne bilance. Račun bo zato prej ali slej izdan.

Pandorina skrinjica je odprta in poti nazaj ni več. Orodja naj vsak uporablja, kot se mu zdi najboljše in predvsem s pametjo. Za letošnje leto večjega napredka ni pričakovati, saj je težko oziroma nemogoče ponoviti skok s konca leta 2022 in nato zanimanje, ki so ga bili algoritmi deležni v lanskem letu. Izboljšanja bodo manj vidna, a bomo priča uporabam že obstoječih algoritmov, katerih sposobnosti bodo napredovale, na različnih področjih. Ravno tako niso izključena nova orodja, kar bo le še podkrepilo potreba po pravočasni regulaciji, kajti umetne inteligence ne moremo prepustiti pravilom prostega trga.

Fotografije Depositphotos.

The post ZAČETEK LETA: Umetna inteligenca je tu in ne bo šla nikamor appeared first on Tehnozvezdje.

PS5 in Xbox serije X (pa tudi serije S) so po treh letih šele nekje na sredini svojega cikla in njunih naslednikov ali vsaj osvežitev še ni na vidiku. Lahko potrdim, da pri X-u ničesar omembe vrednega ne pogrešam, četudi igre v razločljivosti 4K tečejo pri 60 ali celo zgolj 30 sličicah na sekundo. Toliko so pele in večinoma dobro optimizirane, da jih je res užitek igrate. Enako kot na zeleni, je tudi na modri strani, in obe konzoli imata izvrsten katalog iger, kjer lahko vsak najde kaj zase. Tudi Nintendov Switch še naprej razvaja z igrami, zato pa se njegovi strojni zasnovi, za razliko od prej omenjenih, že res zelo pozna starost, in upamo lahko, da v l. 2024 končno vendarle prihaja naslednik, ali da ga bodo vsaj napovedali s prihodom v prodajo v začetku l. 2025.

Konzolske suše letos vendarle nismo trpeli, kajti razmahnila se je kategorija ročnih igričarskih PC-jev. Valve je osvežil še ne zelo starega pionirskega predstavnika v Steamdeck OLED z neizmerno lepšim in tudi večjim zaslonom. Asus je z ROG Ally izdelal skoraj perfektno tovrstno napravo, Lenovo pa je bil z Legion Go še nekoliko bolj ambiciozen, morda skorajda malo preveč. Vsaka od teh konzol, na katerih je mogoče igrati igre za PC (prek linuxa in knjižnice iz trgovine Steam v primeru Steamdecka ali v operacijskem sistemu Windows z vsem, kar omogoča, pri ostalih dveh), ima svoje prednosti in pomanjkljivosti in z vsemi tremi sem zares užival. Ustalil sem se sicer pri tisti z zaslonom OLED in mi nikakor ni žal, da sem se odločil zanjo, vendar mi je bil tudi »zaveznik« zelo všeč. Upam, da pri drugi generaciji tudi ta dobi zaslon, kakršnega si zasluži (in morda nekoliko večjo baterijo), kajti v tem pogledu sta konkurenčni napravi v prednosti.

Ne spomnim se, kdaj je bilo nazadnje toliko dobrih iger. Predvsem so le redki od velikih naslovov razočarali, velika večina je bila najmanj dobrih, nekateri so celo presegli pričakovanja. Baldur’s Gate 3, Street Fighter 6 in Mortal Kombat 1 so uspešno preporodili več desetletij stare in že nekoliko načete franšize. Prva žanje še posebej dobre kritike, tako zaradi zgodbe kot zaradi načina igranja in grafične podobe. Obe pretepaški igri pa sta bistveno bolj domiselni od prejšnjih nadaljevanj te serije. Podobno akcijska pustolovščina Assassin’s Creed Mirage predstavlja nekakšno vračanje h koreninam. Grozljivka Alan Wake 2, tokrat v bolj detektivskem slogu, na zaostaja za prvim delom, Spiderman 2 (za zdaj ekskluziva za Playstation) pa še bolj nadgrajuje že tako dobro osnovo. Potem sta tu nova, znova uživaška in fascinantna naslova z Mariem (Super Mario Bros. Wonder) in Zeldo (The Legend of Zelda: Tears of the Kingdom), oba kajpak zgolj na Switchu. Cyberpunk 2077 je po vseh popravkih zdaj igra na nivoju, česar smo se seveda nadejali že ob izidu pred tremi leti, dodatek Phantom Liberty je navdušil.

Moja najljubša nova igra v l. 2023 je bila brez dvoma Cocoon. Verjetno sem sicer več preigral nove Forze Motorsport, ki pa me rahlo dolgočasi, in letošnje sezone formule ena (F1 23), toda »zapredek«, nekakšno reševanje ugank in občasno premagovanje stražarjev je domiselna, grafično lepa in prijetna igra s sprva dokaj lahkimi, nato pa nalogami, ki terjajo vse več razmisleka in logičnega sklepanja. Glavnega junaka, žuželko in njene krogle različnih barv, upravljamo zgolj s smerno paličico in tipko A, kar da igri še večji čar in tudi paradoks,  saj v osnovi ni kompleksna (za igranje), pa vendar vedno bolj obširna tako v samem svetu, ki ga z junakom raziskuješ, kot še posebej v miselnem oziru.

Omeniti velja vsaj še mala presenečenja kot so nenavadna akcijsko-strateška zmes v Potapljaču Daveu (Dave the Diver), razbijaški Hi-Fi Rush in strašljivo morsko pustolovščino Dredge. Še kakšno izvirno in zabavno igro sem zagotovo izpustil, toda za vse preprosto ni časa, in tudi denarja ne. Toda zdaj so razprodaje in se da marsikatero kupiti za delček siceršnje cene.

Naslovna fotografija: Larian Studios

The post KONEC LETA: Igričarji s(m)o uživali, kot že dolgo ne appeared first on Tehnozvezdje.

Prvo, kar smo zelo hitro opazili in tudi občutili, je bilo povišanje cen v vseh razredih in pri vseh proizvajalcih. Kasneje so se pojavili neizbežni popusti, toda izhodiščni nivo je žal še višje od že prej ne ravno nizkega. Toda zdi se, da se je situacija umirila in bodo cene v l. 2024 podobne, morda pri kakšnem modelu celo nižje kot pri predhodnikih.

Sicer je bilo 2023 leto dodelav in drobnih izboljšav. Še posebej telefoni s prepogljivimi zasloni so res napredovali, postali tanjši, z boljšimi mehanizmi odpiranja in zapiranja, z malenkost manj poudarjeno srednjo gubo. Čakamo, da se konkurenca v trgovinah poveča tudi v Sloveniji in da Samsung še bolj zagrize v izboljševanje svoje serije Galaxy Z.

Drugod so bili v ospredju zasloni, vedno svetlejši, kar je trend, ki se bo nadaljeval v novo leto, večja fotografska tipala, boljše hlajenje in še nekatere finese, nismo pa dobili česa zares novega. Hitrost polnjenja je še nekoliko napredovala v nišnih modelih, toda v večini pomembnih je ostala nekje med 65 in 120 W, Apple, Google, Samsung in Sony še vedno vztrajajo med 25 in 45 W. Podzaslonske kamere so še naprej bolj izjema kot pravilo, prav tako še vedno le v dražjih telefonih srečujemo prave teleobjektive, drugod se moralo zanašati na digitalno povečavo oz. izrez iz tipala s presežnimi pikami, kar sicer daje kar zadovoljive rezultate. Letošnji nabor procesorjev je bil precej boljši od lanskega, le redko smo se pritoževali nad zmogljivostmi in še manjkrat nad previsoko porabo baterije. Dobrodošel trend je bil vse večje število proizvajalcev, ki so se zavezali k daljši podpori s posodobitvami programske opreme, in tudi nekoliko več posluha za izdelovanje lažje popravljivih telefonov ali omogočanje dostopa do ustreznih nadomestnih delov. Potem, ko je Apple »predčasno« prešel na priključek USB-C, je ta del evropske zakonodaje na telefonskem področju pretežno zaprt, Lightning in mikro USB sta v nekaterih starejših modelih še v prodaji, toda za nove sta na srečo zgodovina. Še vedno pa srečujemo počasne hitrosti prenosa podatkov po kablih, še naprej se večina proizvajalcev otepa vgrajevanja tuljav za brezžično polnjenje, kar jih sicer ne bi stalo skoraj nič, in še srečujemo določene bizarne odločitve, kot je snemanje videa v zgolj polni visoki razločljivosti pri telefonih (naj)višjega cenovnega razreda. S čimer proizvajalci izgubljajo kupce, saj vodilna tovrstnih napak vendarle ne delata. Neizpolnjena je vsaj za zdaj ostala obljuba o androidnih telefonih z magnetnim brezžičnim polnjenjem (po standardu Qi 2).

V morju izdelkov, ki so bili sicer povsem v redu, vendar s premalo razlikovalnimi lastnostmi glede na predhodnike, smo se celo poigravali z mislijo, da naj telefona sploh ne bi razglasili, ker res ni noben tako močno izstopal. V bistvu ga niti ne bomo, ker smo na koncu izmed vseh izbrali četverico najbolj prepričljivih. Lahko bi prišli do peterice ali celo šesterice, vendar smo se omejili na zgolj enega na proizvajalca. In upoštevali smo zgolj tiste, ki smo jih vsaj na kratko imeli v rokah, in so po možnosti naprodaj v Sloveniji oz. je njihov prihod na tukajšnji trg napovedan. Eden sicer ni naprodaj, smo ga pa testirali. Izpadli so različni Pixli, modeli Oppo, Oneplus, Motorola in še kakšen, ki smo jih morda sicer videli, vendar za množični trg v Sloveniji niso relevantni. Tole so zmagovalci l. 2023 (po abecednem vrstnem redu, da ne bo kakšnih komentarjev glede tega):

Apple iPhone 15 Pro Max

Omemba gre specifično izvedbi Pro Max, ker je pri njej največja razlika v primerjavi s predhodnimi. Pri tem Apple sploh ni storil ničesar posebej izvirnega. V bistvu smo lahko kvečjemu jezni, da je bilo treba vse od 11 Pro Max naprej trpeti težko, neudobno jekleno ohišje. Zdaj je kombinacija aluminija in titana telefon toliko znižala maso, čeprav po podatkih niti ne bi pričakovali, da je zadevo res užitek uporabljati. Poleg tega je priključek USB-C končno poskrbel za spodobno hitro prenašanje videov na računalnik, potencialno priklapljanje na monitorje ali televizorje ali uporabo zunanjih dodatkov ter za polnjenje na katerem koli napajalniku oz. kablu. Tu so še druge novosti in izboljšave, najsi bodo pri fotografiji (nov, odličen teleobjektiv), zaslonu (višja svetilnost), procesorju in še čem. Še najbolj v dvomih smo bili glede »akcijske tipke« namesto prejšnjega pretikala za utišanje, vendar tudi ta lahko komu pride prav. Nenazadnje pa je 15 Pro Max doživel tudi pocenitev v primerjavi z začetno ceno 14 Pro Max (velja za različico z 256 GB, ker so tisto s 128 GB ukinili, kar je tudi povsem pravilno).

Kaj pa manjši Pro? V osnovi sicer enak telefon, vendar z manjšim zaslonom, krajšim trajanjem baterije in bistveno slabše razporejeno maso (preveč je je v foto-video »otoku«), zato nam je bistveno manj všeč kot Pro Max.

Honor Magic V2

Medtem ko se je Samsung šele letos prebudil iz zimskega spanja in pokazal nekaj volje do konkretnega izboljševanja svojih »prepogljivčkov«, so kitajski proizvajalci z velikim zanosom inovirali v tej kategoriji. Zdi se, da je Honor prišel najdlje, seveda na Huaweijevi izvrstni osnovi, ki so jo podedovali še iz (menda) prejšnjega skupnega podjetja. Druga generacija beležnice je res tanka, zaprta skoraj nič debelejša od denimo »klasičnega« Magic5 Pro. Poleg tega je inženirjem uspelo v to zasnovo strpati res kakovosten foto-video sklop, ki sicer pri tovrstnih telefonih običajno najbolj zaostaja. Tudi ostale tehnične lastnosti so večinoma na ravni višjega cenovnega razreda, kar se tudi spodobi za napravo, ki bo najbrž stala blizu dveh tisočakov. V vsakem primeru obeta, da jo bo res užitek uporabljati. In ker predstavlja konkreten napredek na svojem področju, si zasluži uvrstitev med naj telefone leta.

Samsung Galaxy Z Flip5

Tudi ta, podobno kot prvi na seznamu, sodi v kategorijo, »Čemu niso tega storili že prej?« Dve konkretni spremembi so izvedli Samsungovi inženirji in ti sta povsem transformirali preklopni telefon iz nečesa sicer zanimivega, vendar s težko spregledljivimi pomanjkljivostmi v vsakdanji uporabi (še posebej ob upoštevanju cene), v zares uporabnega in prijetnega. Zunanji zaslon je zdaj tako velik, da je mogoče na njem početi skoraj vse. Od odgovarjanja na sporočila, do preverjanja »kaj dogaja«, branja in še marsičesa, za kar je bilo prej nujno treba razpreti telefon. In ta je v zaprtem stanju končno brez špranje, popolnoma eleganten s stranicama povsem skupaj, ter zato tudi nekoliko tanjši. Tudi trajanje baterije je zaradi precej učinkovitega procesorja vsaj solidno, čeprav seveda zaostaja za tistim pri seriji Galaxy S. Še vedno ima telefon pomanjkljivosti, denimo nenavadno razmerje zaslona, ki je ozek in dolg, kameri nekje na pol poti med serijama Galaxy A in S, povprečne zvočnike, neugledno folijo čez zaslon in osrednjo gubo oz. vdrtino na njem. Kljub vsemu nam je bil zelo všeč, toda realno bi moral biti vsaj za tretjino cenejši, da bi ponujal kolikor toliko dobro vrednost, kajti za enak denar je mogoče dobiti telefon, ki je v vsem vrhunski, ne zgolj zadovoljiv. Ni pa seveda tako ljubek in ne da se ga enako neopazno pospraviti v vsak žep.

Xiaomi 13 Ultra

»Običajna« modela serije 13, ki sta naprodaj v Sloveniji, sta žal imela preveč drobnih pomanjkljivosti, da bi si zaslužila posebno omembo. Podobno še kakšen model drugih kitajskih znamk. Toda 13 Ultra vsaj v fotografiji tako izstopa, da skoraj mora biti na seznamu. Njegov glavni objektiv ima pod lečami sicer enako enopalčno tipalo kot 13 Pro, toda optično je bistveno boljši. Potem so tu še trije objektivi s prav tako 50-milijonskimi tipali, sicer manjšimi, a še vedno večjimi kot pri večini drugih telefonov. Nekaj podobnega zdaj poskuša, z zame bolj posrečeno kombinacijo goriščnic, in za polovično ceno, znamka Nubia. Toda Xiaomi 13 Ultra je v svojem razredu, določeni konkurenti sicer lahko pridejo blizu pri posamezni od kamer, noben pa kot fotografska celota, kot snemalna sta nekje tu iPhone 15 Pro Max in Samsung Galaxy S23 Ultra.

Še vedno sicer ne morem mimo tega, da sprednja kamera ne omogoča snemanja 4K, in tudi kapaciteta baterija bi morala biti večja, toda vsaj v fotografskem smislu je bil med telefoni, ki smo jih letos lahko preizkusili, Xiaomi 13 Ultra brez dvoma v samem vrhu. Za 14 Ultra bi moral biti cilj odpraviti še tiste drobne, nepotrebne nevšečnosti in telefon prodajati tudi v Evropi.

Naslovni fotografiji: DepositPhotos

The post KONEC LETA: Naj telefoni neizrazitega letnika 2023 so … appeared first on Tehnozvezdje.

Slogan »Več je bolje,« se še vedno dobro obnese pri prodaji. Na področju televizorjev ga še dodatno podpihujejo Youtuberji, ki se osredotočajo pretežno na to, kateri model ima višjo vrednost svetilnosti (v ameriški enoti nit, medtem ko na tej strani oceana merimo v ekvivalentnih kandelah na m²). Pri čemer maksimalne vrednosti veljajo za majhna območja zaslona pri najbolj svetlih predelih slik v načinih HDR (najsi bo HDR10, HDR10+ ali Dolby Vision). Mislim, da so proizvajalci dosegli in že presegli nivo, ki povsem zadošča za veliko večino scenarijev. Hkrati pa za prihajajoči sejem CES menda pripravljajo predstavitve v tem pogledu še precej zmogljivejših modelov.

Nedavno smo imeli priložnost enega ob drugem gledati lanski in letošnji Sonyjev model z vrha ponudbe, oba z zaslonom QD-OLED, le da druga generacija dosega do 2000 kandel, medtem ko jih je prva zmogla približno 1500. Medklic, mini LED-i naj bi kmalu dosegli 4000 kandel. Menda sta bila nastavljena enako (procesor za obdelavo slike je sicer v letošnjem novejši, kar že lahko prispeva k določenim razlikam) in tudi prikazovala sta iste prizore, ki so bili na A95L opazno svetlejši kot na A95K. Pa so bili zaradi tega tudi boljši, lepši? Nisem povsem prepričan in enakega mnenja je še nekaj novinarskih kolegov. Svetlejša slika je namreč izgledala približno tako, kot če bi tisto s starejšega televizorja posvetlil v programu za obdelavo fotografij. Poenostavljam, ampak dinamični razpon znotraj določenih objektov, kot so bili deli stavb, rdeča obleka ali rastline, je bil manjši. Tu se je slabše videlo podrobnosti in nasploh je bilo za odtenek manj izjemnega učinka res visokega kontrasta, ki ga običajno pričarajo zasloni OLED. Morda so bile krive zgolj nastavitve, kajti praviloma se da vrhunske televizorje s pravimi parametri slike pripraviti do izvrstnega prikaza, in tudi v tem primeru bi bilo verjetno podobno.

Toda vseeno, tudi na svojih testiranjih sem zdaj že dvakrat lahko neposredno primerjal najsvetlejšega OLED-a z malo manj svetlim, pri čemer sem prilagodil slikovne nastavitve svojemu okusu in temu, kar se je najbolj ujelo s posameznim modelom (določene so dokaj univerzalne, druge je treba nekoliko prilagajati glede na specifike televizorja). Samsung S95C in že lani S95B sta bila svetlejša, vendar ne nujno na tak način, kot sem opisoval zgoraj, temveč so barve še bolj zasijale, kot že sicer zasijejo pri OLED-ih. In kakšen sij luči, sončnih žarkov ali česa drugega v kadru je bil še bolj poudarjen. Toda to je HDR, kjer TV ima metapodatke, da ostalo, kar ne sme biti svetlo oz. presvetlo, ostane temnejše. Pri sliki s standardnim dinamičnim razponom, denimo športnem prenosu v običajni tehniki – določene pošiljajo v svet tudi s sliko HDR, najpogosteje v formatu HLG –, svetlitev prinese točno tak učinek, kot smo ga videli na omenjeni predstavitvi, le še dodatno poudarjen. Barve so bolj sprane, kontrasti slabši, podrobnosti manj vidne, črna postaja siva. Do določene meje je zviševanje svetilnosti zaželeno, še posebej, če gledamo v svetlem prostoru, a potem začnemo sliko opazno slabšati. Svoj televizor (LG C2) imam za običajno sliko (SDR) nastavljen nekje na 80-odstotno svetilnost, dovolj bi bilo še manj, sploh zvečer. Pri takem, ki omogoča še višjo svetilnost, bi drsnik znižal na denimo 60 odstotkov. Pri sliki HDR pa v letu in pol niti enkrat nisem pomislil, »Madonca bi bilo fino, če bi bila za odtenek bolj svetla.« Ravno obratno, vedno znova sem navdušen nad njo in TV se mi zdi izpolnitev vseh sanj, ki sem jih imel, resnično ne vem, kaj bi mi v praksi prinesel še »boljši«. Pa sem jih, za razliko od večine, videl v živo in tudi preizkušal. Toda podobno kot razločljivost 8K je tudi dva tisoč in več kandel (ali denimo petsto na celotnem zaslonu) nekaj, kar služi bolj marketingu kot čemur koli drugemu. Tudi prenosnik z zaslonom OLED, ki (točkovno) zmore 550 kandel pri sliki HDR in kakšnih 400 pri običajni, imam znotraj ves čas na svetilnosti, nižji od polovične, dvignem jo samo kje na prostem. Podobno je pri telefonih. Nekateri najnovejši celo pri nizkih nastavitvah svetilnosti tako sijejo, da je moteče v temnih prostorih. Kar je sicer tudi težava zasnove OLED-ov, ki nižanje svetilnosti dosegajo z zelo hitrim (»pulznim«) vklapljanjem in izklapljanjem zaslona.

Zaključek je, da so televizorji v višjih cenovnih razredih že tako dobri, da je težko videti, kam bi še lahko šli, predvsem pa smisel kupovanja najdražjih. Dober pokazatelj je letošnji LG C3, izvrsten izdelek, ki pa skoraj v ničemer ne predstavlja napredka v primerjavi s predhodnikom. Podobno je Samsung S90C, v bistvu preoblečeni S95B, bolj smiseln nakup od letošnje 95-ice. V tem razredu ne gre spregledati še Philipsa OLED818, ki prej omenjenim zelo dobro parira v večini lastnosti, dodaja pa še nekaterim gledalcem zelo ljubi Ambilight.

Nekoliko drugače je v srednjem in nižjem cenovnem razredu in tu me je letos najbolj prepričal Hisense U7KQ, ki predstavlja zelo uravnotežen televizor z res lepo sliko za več kot ugodno ceno. Predvsem je bistveno boljši, tako v sliki kot tudi v zvoku, od ne veliko cenejšega U6KQ, hkrati pa ne zaostaja dosti za bolj izpostavljanim U8KQ. Konkurenca se letos ni zmogla približati ceni, ki jo je bilo sposobno ponuditi kitajsko podjetje s proizvodnjo (tudi) v Velenju. Morda komu uspe prihodnje leto.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post KONEC LETA: Mar sploh rabimo še svetlejše zaslone? appeared first on Tehnozvezdje.

V poštev torej pridejo kakršni koli tehnološki izdelki, pa tudi programska oprema ali digitalne storitve, ki sva jih letos prvič videla oz. imela priložnost uporabljati. Četudi na določenih področjih (prenosniki, avtomobili, ure, tudi telefoni) ni bilo veliko res izstopajočih in je bil splošni vtis bolj v slogu »nič posebnega,« pa se je kakšen edinstven vendarle našel, in nasploh je bilo veliko dobrih. Zato je bilo na koncu ker težko zožiti izbor na samo tri.

Matjaž – Dostopen sanjski televizor, šokantne slušalke in nadgradnja domačega omrežja

Res je, v igri sem imel izdelkov, toda nekateri močni pretendenti, kot so televizor Samsung S95B, izvrsten debi nove in skoraj zagotovo najbolj perspektivne zaslonske tehnologije (QD-OLED), robotski sesalnik Roborock Q7 Max+, za moj okus letos najbolj ličen (skupaj s samočistilno postajo) in prvak v razmerju med ceno in kvaliteto, in BMW serije 2 Active Tourer, verjetno najbolj simpatičen in prijeten avto, kar sem jih letos vozil, so nazadnje ostali pod stopničkami. Prav tako igralna konzola Xbox Serije X, saj ni ravno nov izdelek, le kupiti mi ga je končno uspelo pa letu in pol čakanja, in pretočnik HBO Max, ki sicer predstavlja bistven napredek v primerjavi z ob slovesu že zelo ostarelim HBO Go. Affinity Photo 2 se je še bolj približal cilju, ki je, zagotovo, zaradi njega pozabiti na Photoshop in Lightroom, toda tako velikega napredka, kot ga poskuša prikazati podjetje Serif, vendarle ne predstavlja. Tako so tule moje trije zmagovalci:

1.  LG OLED C2 – Televizor, ki izpolnjuje vse želje

Ne samo televizor, temveč brez večjega dvoma izdelek leta. Skoraj vse pri tem televizorju je blizu perfektnega in še cena, sploh za diagonalo 165 cm (a tudi 139 cm), ni nič višja od konkurenčnih, slabših v najmanj enem, v skoraj vseh primerih pa kar več vidikih. Slika je fantastična, ne glede na vir, a še posebej pri kakovostih virih in v formatih HDR, je taka, kot bi si je lahko samo želel, in po lanskem G1 (v bistvu oba uporabljata enak zaslon) je to prvi televizor, pri katerem sem lahko po prvem dnevu nastavljanja parametrov slike slednje do konca pustil povsem pri miru, saj me ni nič več motilo, ne glede na to, kaj sem gledal. Letos so dodali še presenetljivo dober zvok, izboljšali dizajn in še malce pohitrili uporabniški vmesnik. Ob tem, da je še vedno v samem vrhu za igričarske namene. Prostor za izboljšave seveda še vedno obstaja, saj je “domači zaslon” bistveno preslabo izkoriščen, še naprej manjka aplikacija NBA, daljinec nima osvetljenih tipk in ne da se izključiti njegovega delovanja v vlogi “zračne miške”.

Zanesljivo se bo kdo vprašal, zakaj ne zgoraj omenjeni Samsung? Ni kaj, predvsem s sliko, ki ima v HDR-ju še bolj sijoče barve, je impresioniral. Toda kot celota je LG kakovostnejši izdelek, premore bolje izdelano in trdnejše ohišje z lepšim podstavkom, odzivnejši vmesnik in neprimerno kvalitetnejši zvok, pa tudi podporo za format Dolby Vision, tako v pretočnih vsebinah kot v igrah, kar drugo korejsko podjetje še naprej ignorira zaradi promoviranja lastnega formata HDR10+. Poleg tega je v osrčju C2 preizkušena tehnologija, pri S95B pa gre vendarle za prvo generacijo, in na voljo je v kopici dimenzij (konkurent samo v dveh), tudi takih, ki nadomeščajo računalniški monitor pa vse do onih, ki tekmujejo z velikostjo slike iz projektorja. Zato je bila odločitev zame jasna.

2. Realme Buds Air 3 – Kaj sploh še ostane dragim slušalkam?

Izdelek na povsem drugem koncu cenovnega spektra, a prav take imamo najraje. Poceni, a enako dobre kot dva- ali trikrat cenejše. S priporočeno ceno 60 evrov, a pogosto naprodaj še ceneje, je ta model najbolje pokazal, kakšen nivo se že dosegle popolnoma brezžične slušalke. Ne samo to, tako dobre so, da so bile večino leta moja prva izbira, poleg Huaweijevih Freebuds Pro 2. Priporočena cena za slednje je 200 evrov! Realmejeve so udobne, dovolj majhne, nevsiljive, zvočno zelo spodobne, kar primemo v roke, je izdelano kakovostno, nudijo (glede na ceno) nepričakovano učinkovito aktivno dušenje hrupa in hkratno povezovanje z dvema napravama (multilink), baterija traja dovolj dolgo in škatlica se polni čez USB-C. Manjkata zgolj brezžično polnjenje in podpora za naprednejše kodeke (npr. LDAC), vendar je oboje daleč od usodnega pomena. Te slušalke so, upoštevajoč ceno, šokantno dobre in do nadaljnjega ostajajo enostavno priporočilo za vsakogar, ki kupuje tovrsten pripomoček.

3. TP-Link Deco X50 (in XE75) – Brezžično omrežje, kot sem si ga vedno želel

Že prejšnje naprave za prepleteno omrežje (Deco m5) so pred tremi leti in pol povzročile pravo revolucijo v našem domačem omrežju. Lepo smo s signalom pokrili vse kotičke, povsod zagotovili ustrezno hitrost vsaj za brskanje po spletu, sistem je bil stabilen tudi pri več kot 30 (hkrati) priključenih “odjemalcih”, vse se je dalo upravljati v pregledni aplikaciji na telefonu, pa tudi enostavno po potrebi dodajati dostopne točke, če smo želeli omrežje še razširiti. Vseeno pa ne najbolj zmogljive antene in standard Wi-Fi 5 nista bila povsem kos debelim stenam in višanju hitrosti proti gigabitnim. Letošnja nadgradnja najprej z enotami Deco X50 s standardom Wi-Fi 6 in nato še XE75, ki podpirajo Wi-Fi 6E, in s tem dodatni frekvenčni pas 6 GHz, je prinesla občutno pohitritev ter procesor, ki zmore “prebaviti” tudi sto (in več) priključenih naprav. V hišah in stanovanjih, ki nimajo prehudih preprek za signal, je mogoče že s kompletom X50 dosegati hitrosti, primerljive z gigabitnimi kabli, trenutno ne poznam ničesar, kar bi ponujalo več za soliden denar (komplet treh stane nekje med 250 in 300 evri). Kdor ima zahtevnejšo konfiguracijo prostorov in materialov (sten), se bo lahko omenjenim hitrostim približal z XE75 in zato porabil precej manj denarja, kot če bi se odločil za katero koli konkurenčno rešitev s podporo za Wi-Fi 6E. Res dobre naprave, ki obenem niso drage, so tiste, ki me najbolj razveseljujejo.

Marjan – Cenovno dostopna ura, najbolj podcenjen telefon in zanimiv, a predrag robot

Letošnje leto ni bilo v ničemer izredno, kajti na večino področji smo bili priča evoluciji in »lišpanju« še znanih naprav, storitev in tehnologij. Z eno samo povedjo ga še najbolje opisuje »na zahodu nič novega«. V nekem drugem bratskem jeziku se skovanka sliši veliko bolje, a tudi v mojem lepo pove, kako se počutite, ko zaljubljenost mine. Všeč mi je bil vzmeten električni skiro Navee S65, toda ko pomisliš na težo in ceno, te navdušenje hitro mine. Občudoval sem idejo o nadzornih kamerah s sončnimi celicami in lokalno hrambo posnetkov Eufy, nato pa konec leta slišal za varnostno luknjo. Malo verjetno, da bi preko nje kdo »vlomil« v video tok nameščenih kamer, a je to hkrati ponovni dokaz, da izdelovalci več govorijo, kot skrbijo za varnost. Kar nekaj je bilo zanimivih avtomobilov. Ne bom jih našteval, saj so brez izjeme daleč nad mojimi finančnimi zmožnostmi. Izbrati treh izdelkov in jih posebej izpostaviti, zato niti ni bilo pretirano težko!

1.  ASUS Zenfone 9 – Najbolj spregledan telefon

Asusov telefon sem izbral in dal na prvo mesto preprosto zato, ker je bil letos z naskokom najbolj spregledan. Krivda je vsaj delno v dejstvu, da ga ni v ponudbi operaterjev in delno v tem, da se, žal moram to reči, tajvanski izdelovalec in trgovci ne trudijo približati ga morebitnim kupcem. Ima, kar bi marsikdo znal ceniti in bi mu več kot zadoščalo. Zmogljiv procesor, obvladljive mere, soliden zaslon, dokaj pošteno ceno in lastnost, s katero se loči od vseh ostalih. Fizično stabiliziran objektiv zadnje kamere. Res škoda, da se je Zenfone 9, podobno kot lanski predhodnik, utopil v ponudbi Applovih in Samsungovih iz leta v leto vse bolj podobnih in marsikdaj oblikovno dolgočasnih telefonov, ki lomastijo po slovenskem trgu. Še en dokaz slabe konkurence, ki je seveda posledica nedelovanja prostega trga. Tako bo, vse dokler bomo telefone pretežno kupovali preko operaterjev.

2.  Huawei Watch GT 3 SE – Nudi dovolj za zahtevan denar

Huawei je leto po tekočem traku predstavljal ure družine Watch GT. Od vseh nudi »SE« najmanj in oblikovno ne predstavlja presežka, toda po drugi strani je zelo verjetno zmagovalka, ko gre za razmerje med ceno in zmogljivostjo. Upam se trditi, da se je ne bi branil noben rekreativni športnik, ki išče uro, da bo spremljala predvsem telesne vadbe. V ponujenih športnih načinih se ne razlikuje veliko od dražjih modelov (in ur tekmecev), pri zdravstvenih funkcijah manjkata snemanje elektrokardiograma in termometer, medtem ko nudi do 14-dnevno življenjsko dobo baterije ob stalnem spremljanju srčnega utripa, nasičenosti kisika v krvi, stresa in spanja. Njena dodatna prednost je lahkost ohišja iz kompozita, kar za resnega rekreativca ni nepomembna lastnost.

3.  Irobot Roomba Combo J7 – Zaradi inovativnega mesta krpe za brisanje tal

Roombe so sinonim za kakovostne robotske sesalnike z dolgimi življenjskimi dobami in v običajni ponudbi (brez akcij) ravno tako sinonim dragih izdelkov. Tudi Combo j7 je za moj okus predrag. A v izbor prvih treh sem ga uvrstil ceni navkljub. Kar nekaj »kitajskih« robotov nudi namreč boljše razmerje med ceno in sposobnostmi. Ravno tako ga nisem uvrstil zaradi obsežnih samočistilnih funkcij polnilne postaje. Spet so boljši Kitajci. Razlog je v inovativnem mestu in načinu uporabe krpe za mokro brisanje tal. Nenazadnje gre za kombinirano napravo. Krpe nima ves čas pod zadkom, temveč je na hrbtu, od kjer jo roki spustita pod zadek samo takrat, ko želimo, da robot tla sesa in obenem briše. Ves čas je na robotu in je ni treba odstraniti, ko se bojimo, da bo močila in celo umazala ravnokar očiščene preproge.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

The post KONEC LETA: Naj izdelki z letnico 2022 appeared first on Tehnozvezdje.

Anketa, v kateri ste bralci glasovali za telefon leta, se je zaključila v sredo. Kot smo obelodanili že na Twitterju, je tesno zmagal Samsung Galaxy S22 Ultra, drugi je bil Apple iPhone 14 Pro, tretji pa Huawei Mate 50 Pro. Celotni rezultati so spodaj, podrobneje pa sem jih pokomentiral v videu. Tule zgolj to, da me zmagovalec ni presenetil, sem pa pričakoval, da bo najbolje uvrščeni od iPhonov model Pro Max, a je običajni, manjši Pro dobil več glasov.

O tem, kakšno je bilo »telefonsko« leto 2022 in česa si želim za 2023 tule ne bom razpredal, tokrat je temu namenjen video. Prav tako v njem razkrijem vse tiste, ki sva jih z Marjanom letos postavila na piedestal. Zato vabim k ogledu.

Kot rečeno, sva z letnim pregledom obdelala še nekaj drugih področij. Konkretno:

• robotske sesalnike
• televizorje
• pametne ure in zapestnice
• storitve pretočnega videa
• avtomobile
• prenosnike

Tule so še rezultati ankete, v kolikor niste šli pogledat v prejšnji članek.

In naj bo telefonski letnik 2023 čim bolj kakovosten!

The post KONEC LETA: Naj telefoni letnika 2022 appeared first on Tehnozvezdje.