»Po sprostitvi epidemioloških ukrepov je zaznati vse več optimizma. Ta se kaže kot večje zaupanje v kartična plačila, ki jih Slovenci vse pogosteje uporabljajo tudi ob plačilu nižjih zneskov, kot tudi v povečanem načrtovanju potovanj v tujino, kamor se bo večina Slovencev odpravila ali z avtom v sosednje države (večinoma Hrvaško) ali z letalom v oddaljene destinacije. Optimizem je mogoče zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še niso dosegla deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma.« Take so splošne ugotovitve avtorjev raziskave, poglejmo pa malo bolj podrobno.

Najbolj se sprememba v razpoloženju pozna v potovanjih oz. načrtih za potovanja. Različni ukrepi in tudi strah pred okužbo je marsikoga v zadnjih dveh letih bolj držal doma kot prej, ali kot bi si želel, zdaj pa je večina odločena izkoristiti dejstvo, da lahko potuje brez omejitev. Potovanja so v zadnjem letu že zabeležila 50-odstotni porast, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v drugi polovici leta. Vseeno pa počitnikovanje v tujini še ne dosega »predkoronskih« časov, kajti letos to načrtuje malo manj kot polovica vprašanih (63 odstotkov), v letih 2018 in 2019 pa sta bila deleža kar 82 in 83 odstotkov. Toda, resnici na ljubo, od maja do zdaj se je lahko odstotek še dodatno povišal. Kaj bo jeseni, pa je izjemno nehvaležno napovedovati, to bo zajela naslednja raziskava, katere izsledke bodo predvidoma objavili novembra.

Spletno nakupovanje ostaja priljubljeno

Med pandemijo, še posebej v karantenskih obdobjih, je velik porast doživeli nakupovanje po spletu, a priljubljenost ohranja tudi zdaj. Tako namreč (med drugim) kupuje 75 odstotkov vprašanih, lani in predlani jih je bilo marginalno več (76 odstotkov), kar lahko označimo tudi za statistično napako. Zagotovo so se določeni nakupi vrnili v fizične trgovine in je skupen obseg spletnih manjši, toda potrošniki ohranjajo spletne trgovine med tistimi, v katerih vsaj občasno, lahko pa tudi pogosto kaj kupijo.  

Pri tem se je povečal delež kupcev v slovenskih spletnih trgovinah, manj pa je tistih, ki se za nakup odločijo zgolj v tujih. V slednjih so sicer najbolj pogosto kupovali izdelke in storitve, vezane na potovanja in investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa obutev, oblačila in modne dodatke, gospodinjske aparate, kozmetiko, izdelke za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice). Upad zanimanja za tuje spletne trgovine zagotovo lahko pripišemo lanski ukinitvi oprostitve davka na nakupe zunaj Evropske unije do določenega zneska, kar je v precejšnji meri omrtvilo naročanje različnih drobnarij s Kitajske, pa tudi izboljšanju domače ponudbe in nivoja storitev, k čemur je nedvomno pripomogla pandemija. Nenavadno je, da tokrat med najbolj pogostimi izdelki, kupljenimi na spletu, ni zabavne elektronike in drugih podobnih pripomočkov, z izjemo gospodinjskih aparatov. Morda je razlog v dolgotrajnem pomanjkanju polprevodnikov in posledično slabši dobavljivosti marsičesa.

»Veseli nas, da je glede na izsledke raziskave jasno, da se z vse blažjimi omejitvami med potrošnike vrača optimizem. V tako težkih gospodarskih časih smo ostali povezani ter z nakupovanjem v slovenskih spletnih trgovinah še naprej podpiramo lokalno. Prav tako je lepo videti, da posledice sproščanj ukrepov ugodno vplivajo na področje turizma,« je izpostavil poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek.

Mobilno plačevanje v porastu

Zanimiv je podatek, da je več kot polovica anketirancev (51 odstotkov) pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je opravila nakup (oz. plačala) z mobilnim telefonom oz. mobilno denarnico. Lani je bil takih 48 odstotkov, pred dvema letoma pa le 39 odstotkov. Pri tem se je treba zavedati, da »plačilo s telefonom« vključuje spletno plačevanje s telefonom, prek aplikacije (denimo mBills) oz. mobilne denarnice (Apple Pay, DH Denarnik, NLB Pay, …), pa tudi z uro (Apple Pay, Garmin Pay), ne zgolj brezstičnega ali plačevanja s pomočjo kode qr v trgovini ali lokalu. Bistveno višji je tudi delež tistih, ki jim je všeč metoda plačevanja z mobilno denarnico, saj je takih zdaj 84 odstotkov, pred tremi leti pa 57 odstotkov. Četrtina vprašanih je uporabila mobilno denarnico svoje banke, ostali pa druge (mobilne) plačilne metode. Ne glede na podrobnosti in interpretacije vprašanj in odgovorov, telefoni tudi tu prevzemajo vodilno vlogo, kot so jo že pred časom za brskanje po spletu in še marsikaj drugega. Živimo v »mobilnem« svetu. Še vedno pa kot najpogostejši način plačevanja kraljuje debetna kartica. Vsaj enkrat na teden kartico uporabi 85 odstotkov vprašanih, v več kot polovici primerov je to debetna kartica.

Za potrjevanje plačil sta še vedno precej visoko koda PIN (za odklepanje telefona oz. aplikacije) in enkratna koda iz kratkega sporočila. Četrtina uporablja biometrično potrjevanje oz. odklepanje, večina s prstnim odtisom (najbrž pretežno uporabniki androidnih telefonov), nekateri pa s prepoznavo obraza (verjetno lastniki Applovih naprav). Ta delež se bo moral povišati, kajti od maja odklepanje s PIN-om ni več veljavna metoda. Zdi se, da se potrjevanje z novimi načini prijemlje počasneje, kot bi si finančna industrija in zakonodajalci želeli, marsikomu se najbolj priročna metoda še vedno zdi vpisovanje kode iz vsakokratnega sms-a. Verjetno pa se bo to že v naslednji raziskavi spremenilo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Več optimizma po odpravi epidemioloških ukrepov, toda kaj bo spremenila inflacija? appeared first on Tehnozvezdje.

Napadi na 16-letno Greto Thunberg so vsaj na meji, če ne celo prek meja dobrega okusa. Njej je vsaj jasno, kam gre svet zaradi pretiranega izkoriščanja ter predvsem pohlepa, ko si nasprotna stran na veliko zatiska oči. Zadnjič sem celo prebral, da ne bo Gretin socializem rešil sveta, temveč visokotehnološki kapitalizem. Mar res? Amazon in Uber na veliko izkoriščata delavce. Ameriška tehnološka podjetja poceni zaporniško delovno silo. Apple in bratovščina išče ustvarjalne načine, kako plačati čim manj davka, da lahko sedijo na vse višjem kupu gotovine. Ko uničujejo Afriko in ostali nerazviti svet zaradi surovin in prostora za odlaganje smeti. Ta podjetja naj bi nas rešila? Ne ga biksat, no! Od politikov pa tudi ne moremo česarkoli pričakovati, saj so razen redkih izjem, zlizani s kapitalom.

Evropska komisija je na začetku tedna objavila pravila, ki se jih bodo morali po letu 2021 držati izdelovalci potrošniške elektronike, če bodo hoteli izdelke prodajati v EU. Poleg daljše življenjske dobe bodo morali izdelovalci do 10 let, verjetno od konca prodaje, zagotavljati rezervne dele. Pravila med drugim veljajo za televizorje, pralne stroje, pomivalne stroje, luči in hladilnike. Ocenjujejo, da bodo ukrepi skupaj s pravili za podeljevanje energijskih nalepk, sprejetimi marca, do leta 2030 zaslužni za 167 TWh nižjo porabo energije. To tudi pomeni za 46 milijonov ton manj v ozračje izpuščenega CO2 oziroma do 150 evrov letnega prihranka družine na račun nižje porabe električne energije.

Nove zahteve glede popravil bodo podaljšala življenjsko dobo naprav, ki se danes rade predčasno pokvarijo,

je prepričana Monique Goyens, generalna direktorica BEUC, Evropskega združenja potrošnikov.

Kako bo slovenska družina letno privarčevala 150 evrov, glede na dejstvo, da je porabe elektrike manjša postavka na mesečnem računu, bo zanimivo opazovati. Nikomur pa tudi ne pade na pamet, da bi se pozabaval s kavljem 22. Razlika v strošku porabljene energije v korist novejšemu in bolj varčnemu stroju največkrat ne odtehta višje cene, ki jo izdelovalec zahteva. Zakaj bi nekdo plačal za pralni ali kateri drugi stroj več, če se to ne bo hitro poznalo na družinskem proračunu? Z evropskimi ukrepi pa niso zadovoljni tudi člani gibanja »pravica do popravila«. Izdelovalci bodo morali zagotavljati rezervne dele ter naprave oblikovati, da jih bo mogoče popravljati s standardnimi orodji, vendar jim je uspelo vsiliti prepričanje, da lahko to počnejo le profesionalni serviserji, ne pa uporabniki sami. To pa ne preprečuje izdelovalcem, da bi še naprej nadzirali servise, pogojevali cene rezervnih delov in servisnih ur. Bo pa vsaj mogoče nekatere naprave popraviti. Danes so potrošniki, ker ne najdejo nekoga, ki bi okvaro znal popraviti ali pa je cena previsoka, prisiljeni staro zavreči in kupiti novo.

Glavna zamera pa so naprave, ki se jih ukrepi tičejo. Kje so pametni telefoni, prenosni zvočniki ter na splošno naprave zabavne elektronike? Teh največ zmečemo v smeti, pa se z njihovo dolgotrajnostjo sploh ne ukvarjamo. Med izdelavo potrošijo veliko energije in virov, v uporabi so najkrajši čas, recikliranje pa je oteženo. Zakaj se torej ne pogovarjajo o tem, namesto ukvarjanja z napravami, ki imajo že zdaj daljši čas uporabe, jih je preprosteje popravljati, predvsem pa jih je mogoče zaradi manj kompaktne izdelave tudi v večji meri reciklirati! Ne mislim, da bi morali prenehati izdelovati tanke in kompaktne naprave, modularne se namreč niso obnesle, dovolj bi bilo, če bi pri snovanju novih upoštevali tudi zahteve popravljanja in recikliranja. Prvi korak bi lahko bilo desetletno zagotavljanje strokovne menjave baterije po pošteni ceni in ne po umetno napihnjeni, da raje kupimo novega, kot da bi staremu dali še nekaj let življenja. 

Po moje ukrep evropske komisije ne bo imel učinka! Žal pa se tudi ne morem sprijazniti z morebitnim opravičilom, da gre za prvega, drugi pa bodo sledili. Kdaj? Na splošno vse preveč zadev prelagamo ali pa izdelovalcem podarjamo dolga prehodna obdobja. Pa saj so oni zakuhali težavo, oni so začeli izdelovati manj dolgožive naprave. Nekatera podjetja ne vidijo težave, če Google tako rekoč preko noči prepove uporabo storitev Huaweiju, ko pa je treba zmanjšati izpuste, prenehati uporabljati plastiko, izdelovati manj potratne naprave in podobno, tedaj vedno zahtevajo in pričakujejo leta za prilagajanje. Če je nekaj dokazano slabo, potem naj takoj prenehajo. Nismo menda mi krivi, da ves čas iščejo nove načine, kako zaslužiti več in hkrati čim več prihraniti, tudi če se izkaže za napačno, nevarno, neetično ali kako drugače neprimerno. 

The post Pravica do popravila: Iz EU veliko praznih besed in zamujenih priložnosti! appeared first on Tehnozvezdje.