Ne moti me, da je doktor ženskega spola. Nasprotno. Vseeno mi je, katerega je. Če niste vedeli, Doktor ni pripadnik rase časovnih lordov (Time Lord), temveč je brezčasen otrok iz drugega vesolja ali dimenzije, ki so ga našli njihovi predniki, ga raziskovali, da so iz dokaj običajnih človeku podobnih bitij napredovali v gospodarje časa s sposobnostjo dvanajstih regeneracij. Kdor vsaj malo pozna biti in smisla serije, bo vedel, o čem govorim. Torej, da je zgodbo politično korektna dogajanjem v družbi, je bil najdeni otrok deklica temne polti in ker ima za razliko od lordov neskončno regeneracij, je trinajsti Doktor od leta 2018 in v že v treh sezonah ženskega spola. Škoda le, da igralka Jodie Whittaker ni kos vlogi. Manjka ji karizma, cinizem in »žmoht«, ki so ga doktorjem dali David Tennat, Matt Smith, Peter Capaldi ali Christopher Eccleston. Morda ni kriva ona, temveč, kot menijo mnogi ljubitelji serije scenaristi, ki so zgodbe s tem, ko težijo h korektnosti glede vseh perečih vprašanj, naredili manj zapletene, inovativne in predvsem zanimive.

Medtem ko je bilo nekoč nujno gledati epizodo od prve do zadnje minute in iskati pomen vsake podrobnosti, zdaj lahko ob gledanju počneš še kaj in ti je na koncu bolj kot ne vse jasno. Trend poenostavitve zgodbe, ki ga tako rad očitam ameriškim znanstvenofantastičnim filmom in serijam, je pljusknil še na evropske obale Atlantika. Še eno primerjavo lahko dam. Legendarni člani »zasedbe« Monty Python so gojili intelektualni humor, medtem ko se je večina smejala banalnim prigodam in zapletom policistom iz policijske akademije. Uganite, kam po moje bolj sodi posebna epizoda Doktorja?

V uro dolgi epizodi je preprosto preveč nedorečenosti. Preveč sem se spraševal. Kaj? Zakaj? Kako? Premočrtno gre nekako takole. Na podlagi uničenega izvidnika izdela poslovnež varnostnega robota. A čemu mora biti ta enak oklepu Daleka. Znanstvenik, ki dela zanj, najde v originalu biološko celico ter jo klonira in ustavi organizem. Ta se kajpada zave, razmnoži in nekako prenese v robote. Kako? Ampak to niso rasno čisti Daleki, saj imajo v sebi sledi človeškega DNKja. Doktorica je medtem že več desetletji v zaporu, od koder je reši nesmrtni kapitan Jack. John Barrowman je kot vsakič do zdaj odličen, a ni dovolj, da bi popravil splošni vtis zgodbe. Skupaj se vrneta na Zemljo in dokaj hitro in predvsem (preveč) preprosto rešita težavo. Po domače povedano počistita z nacisti iz vesolja.

Ampak žal je vse skupaj preveč banalno, brez duše in predvsem brez večjega smisla. Prišel, videl, uničil. Pogrešal sem opazke na aktualna dogajanja v družbi, ki se jih Doktor nikdar ni ustrašil, inteligentne humorne vložke in predvsem občutek, da Doktor ni raztresena »avša«, temveč cinik z bolj kot ne dodelanim načrtom in skritim pomenom, ki se izkaže na koncu. Slednje je seveda izostalo.

Kaj: Revolution of the Daleks, posebna epizoda na prehodu med 12. in 13. sezono!

Kje: Naredil BBC, vendar z Googlov pomočjo hitro najdete spletni vir!  

Ocena: slaba 3 (Daleki so morda res odlični, vendar je vse ostalo daleč od kakovosti, ki smo je vajeni ljubitelji Doktorja!)

Priporočilo: Primerno za vse, kajti nasilje in pretirana grozljivost sta prepovedani!

The post Revolution of the Daleks: Vesoljske »kante« odlične, ostalo sedi minus 2! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.