Še pred nekaj leti smo pri večini proizvajalcev bele tehnike poslušali razlage, da je energetsko ali vsaj okoljsko najbolj učinkovito pranje s čim daljšimi programi, saj porabi najmanj vode in lahko tudi energije. Toda to ima očitno tudi druge neželene posledice, zato se zdaj vse bolj obračajo v drugo smer. Ponujajo vse več možnosti prednastavljenih kratkih programov in delajo na učinkovitosti pranja z nižjo temperaturo. Pri Electroluxu gre v tem pogledu za funkcionalnosti SmartSelect, ki znajo samodejno izbrati program ali pa predlagati uporabniku, kako lahko izbere oz. nastavi bolj primernega.

V Electroluxu so zatrdili, da lahko z načini pranja in sušenja pri nižji temperaturi oz. s krajšimi cikli podaljšajo, celo podvojijo življenjsko dobo (bombažnih) oblačil. »Daljša življenjska doba je največja priložnost za zmanjšanje izpustov, porabe vode in kopičenja smeti v povezavi z oblačili,« so poudarili. Vsak Evropejec po podatkih študij letno zavrže 6,5 kg vsebine garderobne omare, predvsem zaradi obrabljene tkanine, spranih barv in tudi permanentnih madežev. Nekatere kose naj bi prenehali nositi po vsega sedmih do desetih uporabah. Tovrstne možnosti za podaljševanje obstojnosti oblačil ponujajo pralni stroji serij od 600 do 900, kombinirani pralno-sušilni stroji serij 700 in 800 ter sušilni stroji serij od 600 do 900.

Potem so tu še programi, zasnovani specifično za zmanjševanje porabe energije. Eden takih je zelo zmogljivi UltraQuick, optimiziran za dnevno pranje kombinacije bombažnih in sintetičnih oblačil, ki lahko prihrani do 30 odstotkov energije v primerjavi s klasičnim programom. Pri sušilnih strojih serije 900 je na voljo tudi funkcionalnost SmartSave, ki uporabniku da na voljo možnost izbire med varčevanjem z energijo ali s časom. Če se mudi, lahko perilo posuši uro hitreje, če je časa dovolj, pa za običajno dolgo sušenje porabe do 20 odstotkov manj energije.

Primerni tudi za novo omrežnino

Pri pralnih strojih se seriji 700S oziroma 900S ponašata z zmogljivostjo 10 ali 11 kilogramov perila in 73-litrskim bobnom. Tudi tu postajajo zasloni čedalje večji, razlog pa seveda v različnih možnostih, ki jih stroji nudijo. Tehnološki navdušenci bodo veseli možnosti krmiljenja pralnega stroja na daljavo, ekološki pa možnosti za samodejno doziranje pralnega praška in za dolgoživost stroja z možnostjo za mehčanje vode. Obe seriji se ponašata z dobro energetsko učinkovitostjo, po podatkih Electroluxa do 40 odstotkov boljšo, kot je zahtevana za razred A. Pomembna je tudi poraba vode, tudi to so uspeli v eko-programu znižati do 20 odstotkov.

Sušilni stroji nove generacije vsebujejo z 3D-tipalo, ki naj bi omogočalo odkrivanje skritih mokrih kosov oblačil in jih tudi posušiti. Nudijo vrsto programov za različna oblačila, od športnih do občutljivih, poleg tega imajo hiter način sušenja, ki skrajša čas do 50 minut. Tudi ti stroji imajo možnost krmiljenja na daljavo. Ta možnost je postala bolj zanimiva z novim zaračunavanjem omrežnine, saj lahko že pripravljen stroj tudi na daleč zaženete takrat, ko se ne bo »pokrival« z drugimi napravami ali najdražjim omrežninskim blokom.

Zadnji med novinci so kombinirani pralno-sušilni stroji, ki so zanimivi predvsem tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev pralnega in sušilnega stroja. Tudi tu je možnost nastavitve različnih programov in krmiljenja na daljavo, po energetski učinovitosti pa so v razredu A.

Če torej na kratko povzamemo, nova generacija pralnih in sušilnih strojev je energetsko še bolj učinkovita in prilagojena novim zahtevam glede porabe električne energije. Aplikacije za daljinski nadzor postajajo že skoraj obvezna oprema in olajšajo upravljanje, pa tudi razporejanje, kdaj je v pogonu kateri od večjih domačih porabnikov.

The post Pomagajo zniževati porabo in ohranjati oblačila v perfektnem stanju appeared first on Tehnozvezdje.

Omenjeni organizaciji sta nedavno izdali skupna priporočila Evropejcem, kaj lahko storijo, da pripomorejo k zmanjšanju odvisnosti naše celine od ruskega plina. Zdaj, ko počasi vstopamo v najtoplejše mesece leta, imamo nekaj časa za prilagajanje in razmislek, kako pred naslednjo zimo zmanjšati porabo in omogočiti za odtenek lažje iskanje alternativ ruskim dobavam.

Med priporočili je na prvem mestu znižanje temperatur v stanovanju. Kot trdijo, ni potrebe po ogrevanju prostorov na 22 stopinj ali več, za stopinjo Celzija nižja temperatura pa pomeni za sedem odstotkov nižjo porabo. Poleg tega ni treba, da so vse sobe enako ogrevane, pa tudi poleti se da kaj privarčevati s klimatsko napravo, kajti hlajenje prostorov po vzoru lasvegaških hotelov, ko človeka že dobesedno zebe, je povsem nesmiselno. Tovrstne ukrepe priporočajo tudi javnim ustanovam, ne zgolj običajnim državljanom. Po mojem videnju so zastavili v pravi smeri, a niso šli dovolj daleč. Morali bi promovirati ambicioznejše spremembe, ne le golega varčevanja. S slednjim mogoče lahko malenkost spremenimo miselnost, čeprav tudi o tem dvomim, a še zdaleč na izkoristimo potenciala, ki nam ga dajejo sodobne tehnologije.

Resnici na ljubo so ob koncu, po devetih konkretnih ukrepih, omenili namestitev pametnega upravljanja in digitalnih termostatov, kar »lahko zmanjša porabo energije do 15 odstotkov, omogoča lažje nadzorovanje ogrevanja in hlajenja, ter zagotavlja uporabo najčistejše in najcenejše električne energije.« Toda to bi morali postaviti na začetek in promovirati kot enega ključnih in najlažje izvedljivih domačih ukrepov za znižanje porabe. Če kje, je pri ogrevanju in hlajenju smiselno uporabljati pamet, tudi tisto v elektronskih napravah. »Zapiranje« ventilov oz. termostatov bo doseglo glavni cilj, kajti poraba bo nižja, vendar zelo malo drugih ciljev, in princip ni dosti drugačen od tistega v obratni smeri, ko želimo nekaj doseči z golim povečevanjem moči.

Če je nekdo navajen imeti v stanovanju 22 stopinj in morda tudi njegovo telo pri 20-ih ne funkcionira enako dobro, cele zimske dni pa ne bi bil oblečen v ekstra tople jopice in obut v volnene nogavice, si lahko s pametnimi stenskimi termostati ali glavami termostatskih ventilov (za radiatorje) zagotovi, da bo ob ključnih urah še vedno imel v prostoru želenih 22 (ali kolikor že) stopinj, takrat, ko ga ni doma, pa bo temperatura nižja. Pa tudi med posameznimi sobami so lahko razlike, med vikendom temperature drugačne kot med tednom, ni treba vseh sob zjutraj začeti in zvečer prenehati ogrevati sočasno. Sproti se da prilagajati, kar pa nato ne pomeni spremembe za »vse večne čase«, ob daljši odsotnosti od doma zgolj preklopimo na »počitniški« način z nižjimi temperaturami in dan pred vrnitvijo prestavimo nazaj na običajni režim.

Z vsem naštetim, že brez morebitnega prilagajanja na osnovi spoznavanja uporabnikovih navad in želja, so prihranki najmanj taki kot z zniževanjem temperature za stopinjo, obenem pa ne bo nikogar zeblo. Investicija v to »pamet« nanese nekaj sto evrov, vendar se s prihranki lahko kmalu povrne, nekaj pa zagotovo odtehtajo še druge koristi. Komunikacija z elektro omrežjem, ki bi omogočila segrevanje segrevanje vode v zalogovniku takrat, ko je elektrike »preveč« (ob uporabi toplotne črpalke), bi predstavljala še naslednji korak, za katerega ne vem, kdaj ga bomo dočakali, a tovrstne ukrepe bi morala spodbujati EU. Ne zgolj v zasebnih domovanjih, še toliko bolj v zgradbah, ki porabijo zares veliko. Kdor je kdaj preživel kakšen dan v bolnišnici, zelo dobro ve, koliko energije gre tam dobesedno v zrak. Ogrevanje velikih sob »na polno«, a zraven na stežaj odprta okna. Podobno je v šolah in še kje. Če bi tudi te ustanove, kolikor še niso, resno razmislile o tem, kako zmanjšati svoje razmetavanje z energijo, in v tej smeri tudi kaj ukrenile, bi to prineslo še več učinka kot »varčevanje« posameznikov.

Podobno na prvo žogo kot »zaprite radiatorje« je tudi nasvet o znižanju hitrosti na avtocesti. Tudi tu bi se dalo kaj povedati o enakomerni vožnji, uporabi prilagojevalnika hitrosti, o izogibanju pretiranemu zaviranju in vnovičnemu pospeševanju. Med priporočili sicer so, da se vozite manj, več delajte od doma, kolesarite ali pešačite ter uporabljajte javni prevoz. O vseh teh točkah bi se dalo povedati precej, ker je veliko lažje reči pojdite s kolesom ali z vlakom, namesto z avtom, kot to v marsikaterih okoliščinah tudi storiti. Vendar morda o tem še kdaj drugič, za zdaj pa razmislek o pametnejšem ogrevanju in hlajenju ter morebitna implementacija pred prihodnjo zimo ne bi bila odveč.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Varčevanje na osnovi odrekanja ni najbolj smiseln način zmanjševanja odvisnosti Evrope od ruskega plina appeared first on Tehnozvezdje.

Odkar imam električni avto ter polnilno postajo, ki prikazuje tudi porabo hiše, malo bolj pozorno spremljam porabo električne energije. Tako dokaj dobro vem, kako daleč od samooskrbe sem. Poleg tega človeku to preračunavanje da misliti, koliko so njegovi načini prevoza energetsko učinkoviti.

V celotno sliko je potrebno dodati še sončno elektrarno in toplotno črpalko. Po podatkih, ki jih imam, na letni ravni proizvedem približno 11 MWh, za avto porabim približno 4 MWh, za hišo 6 MWh in še malo doniram ponudniku električne energije. Če bi gledal (neposredni) izkoristek sončne elektrarne v lastne namene, bi bil slednji med 20 in 30 odstotki, se pravi večino energije porabljam iz omrežja. Z baterijskim zalogovnikom, ki so danes na voljo (s kapaciteto med 10 in 15 kWh) bi lahko to številko dvignil do 40, morda 50 odstotkov, za popolno energetsko neodvisnost bi potreboval štirikrat večjo sončno elektrarno in zalogovnik vsaj 100 kWh, kar je v današnjih razmerah in cenah praktično nesmiselno. Poleg tega niti nimam možnosti postaviti tako velike sončne elektrarne, kar je še dodaten problem. V zimskem času namreč mesečno proizvedem le kakih 300 kWh, porabim pa več kot megavatno uro, obenem je potrebno računati tudi na tedne, ko je sonce cele dneve skrito za oblaki ali pa so sončne celice pokrite s snegom. Skratka, javno električno omrežje še kako potrebujemo, v prihodnjih letih ga bomo še bolj, prav tako domače sončne elektrarne.

Začnimo pregled učinkovitosti z ogrevanjem. Toplotne črpalke so krasne mašine, saj za eno porabljeno enoto energije vrnejo tudi do štirikrat več, odvisno od temperaturnih razmer in načina izmenjave toplote. V praksi je izkoristek vsaj dvakraten oziroma drugače povedano, če vam je energetik izračunal, da za hišo potrebujete 11 kW moči ogrevanja, bo dovolj toplotna črpalka z močjo 6 kW. Seveda je pomembna tudi izolacija, a to bom tokrat preskočil. Potem pa prevoz. Električni avto je tudi dober primer varčnejše izrabe energije, za 100 km v povprečju porabi okoli 20 kWh energije, medtem ko vozilo na notranje izgorevanje porabi za isto pot vsaj 60 kWh. Njegova prednost je seveda v tem, da nafta v bistveno manjši količini da obilo energije. Še bolj varčno je kolo, s 3 kWh in če dodamo aerodinamični oklep ali elektromotor, pade poraba na skromnih 1,5 kWh. Vzemimo za primerjavo še avtobus, tam pride v povprečju na potnika kakih 11 kWh (če je avtobus polovično zaseden), medtem ko so vlaki malenkost bolj energetsko požrešni. Glavni problem kolesarjenja je seveda hitrost, večina nas ni Rogličev ali Pogačarjev, da bi brez težav vzdrževali povprečno hitrost približno 40 km/h, že 25 km/h je več kot spodobna številka, če ne želimo priti na cilj prepoteni do kože. Tudi vremenske razmere znajo vplivati na vožnjo, čeprav vam bodo pravi kolesarji (tako kot skavti) rekli, da ni slabega vremena, le slaba oprema. Kolesarske infrastrukture se še sploh nismo dotaknili, slednja je že po mestih velikokrat slaba, zunaj mest je praktično ni. Slednje za polovico Slovencev, ki ne živimo v večjih urbanih središčih, predstavlja težavo, saj je 90 odstotkov služb ravno tam. Za primerjavo, v Nemčiji živi v mestih 77 odstotkov prebivalstva. Dodajmo še obupno sliko javnih prevozov in hitro postane jasno, zakaj imamo toliko dnevnih migrantov z lastnimi vozili. Če to pogledamo malo širše, ugotovimo, da za prevoz porabimo ogromne količine energije, ki jo pravzaprav vso uvozimo. Za državo je nafta odlična, saj točno ve, koliko dobi pri litru prodane tekočine, medtem ko kolesarji ali električna vozila v bistvu prinašajo izgubo.

V letu 2016 je bilo uvožene kar 47 odstotkov energije (nafta, plin, premog, …), ki smo jo porabili. Velik delež porabe gre na račun prometa, sledi gospodarstvo in takoj za njim gospodinjstva. Trenutno imamo v Sloveniji registriranih vsega 0,6 odstotka električnih vozil, glede na njihove cene ni nujno, da bo številka kmalu bistveno zrasla. Če bi, bi to sicer povečalo porabo električne energije, a zmanjšalo porabo naftnih derivatov, tako da bo skupna poraba energije celo manjša. Vsekakor potrebujemo nove elektrarne, večina vidi prihodnost v še eni jedrski elektrarni, po drugi plati pa bi bilo smiselno gospodinjstva čimbolj osamosvojiti. Torej povečati število sončnih elektrarn, kar bi med drugim zmanjšalo obremenitve omrežja ob polnjenju večje množice električnih vozil in za kar med državljani obstaja zanimanje, toda država ne povečuje fonda za subvencije in malokdo kaj dela na prilagajanju omrežja za veliko število malih sončnih elektrarn. Tam, kjer je možnost, ne bi bilo odveč postavljati vetrnih elektrarn.

Žal ni čarobne paličice, ki bi pričarala fuzijo ali poceni predelavo vodika, kar pomeni, da se bomo morali tako ali drugače prilagoditi. Nič ne bi bilo narobe, če bi več ljudi delalo od doma, vsaj par dni na teden. Delodajalcem bi to moralo biti v interesu, saj bi na tak način lahko več ljudi delilo iste prostore, ki bi bili lahko manjši, da stroška za prevoz na delo niti ne omenjamo. Kakorkoli obračamo, bomo morali nekaj storiti. Nekaj, kar bo zahtevalo celovite spremembe v skupnosti, ne le na ravni vasi ali mest, ampak cele države in tudi celotnega evropskega kontinenta. A tudi spremembo obnašanja pri vsakem posamezniku, mimo tega prav tako ne bomo mogli.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Z energetsko požrešnostjo in individualnostjo ne bo šlo v nedogled appeared first on Tehnozvezdje.

Pred uporabo moraš radiator sestaviti, priviti nekaj vijakov, ki držijo nogi na telesu. Zaradi manjših mer transportnega paketa sta namreč ločeni. Imam pa opombo. Vijaki niso najboljši možni. Če se glava izvijača ne prilega popolnoma, potem lahko poškoduje utore vijakov, ko vijačiš s pretirano silo. 

Ko ti nekaj dvigne tlak, ker ne veš, kaj je narobe

Ne vem, ali je tako v vseh okoljih ali z vsemi brezžičnimi usmerjevalniki, a z obema, na katera sem radiator priklapljal, sem imel težave. Ne malo, temveč veliko težav. Sicer ga je mogoče uporabljati tudi brez »pametnih funkcij«, ki poleg nadzora od daleč omogočajo še preprostejše umirjanje »temperature« in pisanje urnika delovanja, a potem je bolje kupiti »neumnega« in brez povezave. Priklop je »na papirju« preprost, izvedeš pa ga prek aplikacije. Z natančnim sledenjem navodil na zaslonu. Kot je običaj, se moraš prej prijaviti, oblikovati račun pri norveškem ponudniku grelne tehnike. Navodila so narejena za telebane in slovenska v tiskani in digitalni različici. Priključi napravo v vtičnico, preveri, če utripa zelena lučka pod znakom za Wi-Fi, če ne potem pritisneš enkrat na gumb s tem znakom. Nato gledaš na zaslon in čakaš, da bo naprava najdena. A ni bila. Objava napake in možnost za ponovitev vaje. Na voljo imaš tudi alternativno možnost priklopa. Ta poteka malo drugače. Izbereš jo, nato telefon preklopiš v brezžično omrežje, ki ga oddaja radiator, izbereš domače omrežje, v katero bi ga rad prijavil in upaš, da bo tokrat priklop uspešnejši. Deluje iz prve, a zmoti te, da zelena lučka, ki kaže, da je naprava priključena v internet, ne gori. Čudno. Povezava je, a vendar je tudi ni. Čez nekaj časa pa izgine in nikakor je ne moreš povrniti. Poskusiš vse, kar zapovedujejo navodila, preveriš tudi splet, a pomaga le povrnitev na tovarniške nastavitve in ponovni postopek priklopa. In tako pet- ali šestkrat. V enem in v drugem brezžičnem omrežju, ki sta med sabo popolnoma ločeni. Le enega napotka nisem upošteval. Nisem izklopil omrežja 5 GHz, ker se mi je milo rečeno zdel neumen, polovica uporabnikov pa tega tako ali tako ne bi znala narediti.

Skoraj sem že obupal, ko mi je končno uspelo. Nič nisem storil drugače kot v prejšnjih poskusih, očitno so bile tokrat kozmične sile pravilno poravnane, a zelena lučka gori, naprava je v internetu in tudi če jo izklopim iz električne vtičnice, po priklopu ponovno najde brezžično omrežje. Po moje bi zdaj lahko skakal po radiatorju, ga raztreščil s kladivom, pa bi ona mala zelena lučka še vedno gorela, razbitina pa bi bila priključena v internet. 

Nastavi in pozabi!

Z aplikacijo lahko sočasno nadziraš enega ali več Millovih grelnih naprav z možnostjo povezave v internet, ki jih imaš po sobah ali če želiš, v več stanovanjih oziroma hišah. Organizacija je preprosta, po priklopu naprave poveš, v kateri »hiši« in v kateri »sobi« je, nato pa nadziraš vsako posebej ali vse hkrati. Vizualizacija pa je z mojega stališča na zelo visoki ravni. Vidi se, kar žal ni vedno samo po sebi umevno, da so programerji poskušali razmeti potrebe uporabnikov in nas ne silijo v razumevanje njihove logike uporabe.

Za vsako napravo (sobo ali hišo) določiš temperaturo, ki jo želiš v različnih režimih dela. Ko si doma, ponoči, ko so od doma in po potrebi še kakšnega. Režime potem vključiš v programe, osnovni je že narejen, v katerem za vsak dan v tednu poveš, v kakšnem režimu naj bo naprav ob določenem času. Kot je razvidno na gornji zaslonski sliki. Tudi programe lahko dodeliš posameznim napravam ali prostorom. Ter pozabiš na grelnike, saj ti delujejo natanko tako, kot pričakuješ. Na voljo je tudi način »dopust«, poveš, kdaj odpotuješ, kdaj se vrneš in naprave bodo to upoštevale. Greti bodo začeli ravno prav pred predvidenim prihodom, da se vrneš na toplo.

Millovi radiatorji imajo smisel povsod tam, kjer nimamo drugih sistemov gretja, vikendi so na primer med njimi, lahko pa postanejo tudi sistem gretja manjšega stanovanja. Elektrika je poceni, zato se splača, poleg preprostih kot je tale, pa imaš na voljo tudi oljne in stenske modele. Povezani v internet pa potem sestavijo zanimivo alternativo drugim sistemom gretja, pametnim termostatom in pametnim ventilom na radiatorjih. 

HVALIMO

• Umirjanje temperature, da je tipalo na radiatorju prilagojeno temperaturi, ki jo na primer želimo sredi sobe. 
• Preprosta, a hkrati uporabniku prijazna in učinkovita aplikacija. 
• Brezčasna oblika in dovoljšna grelna moč. 
• Vgrajena zaščita pred pregrevanjem.
• V primeru nenadnega padca temperature (odprto okno) preneha greti, da prepreči pretirano porabo energije. 

GRAJAMO

• Težave s povezavo v brezžično omrežje.
• Lahko bi bil bolj robustno narejen. 

Hitro ogrejejo, a se tudi hitro ohladijo!

Konvekcijski radiatorji z ventilatorjem v prostor vpihujejo topel zrak, torej ne oddajajo toplote s segrevanjem reber, kot to počnejo oljni. Njihova glavna prednost je, da se hitro segrejejo, zato so primerni, ko želite prostor ogreti hitro. Se pa zato tudi hitreje ohladijo. Priporočljivi so predvsem v predprostorih, da segrevajo hladen zrak od zunaj, da ta ne pride do bivalnih prostorov. 

The post Pametni radiator Mill: Zmedeno prijavljanje v brezžično omrežje appeared first on Tehnozvezdje.