Skoraj splošno prepričanje je, da klimatska naprava in ogrevanje avtomobila temu precej skrajšujeta doseg, ki mu ga omogočajo baterije. Oboje sicer drži in verjetno je res mogoče narediti največ km v pomladanskih temperaturah, ki so prijazne, skoraj optimalne za baterijo, in ne zahtevajo niti hlajenja s klimatsko napravo, še manj ogrevanja. Toda, poletni »pribitek« je bistveno nižji od zimskega, kjer je električni avto tudi v največjem hendikepu v primerjavi z bencinskim ali dizelskim, saj ta za ogrevanje izkorišča slabšo učinkovitost motorja z notranjim zgorevanjem, ki se odraža v oddajanju toplote. Ogrevanje je energijsko precej bolj potratno kot hlajenje, vsaj z običajnim grelcem, medtem ko se oboje po porabi energije bolj približa, če ima avto vgrajeno toplotno črpalko.

Kakšne so torej številke?

Ogrevanje bomo tokrat pustili ob strani in se osredotočili na hlajenje, ker je pri 35 stopinjah aktualen ta vidik in ker pozimi redko stojimo v gnečah. Najprej poglejmo povprečno porabo električnega oz. baterijskega avtomobila. Lahko jo zaokrožimo nekje na 17 ali 18 kWh na 100 km, kadar gre za zgolj avtocestno vožnjo na več kot 20 kWh, medtem ko se po lokalnih in regionalnih cestah ali po mestu z veliko rekuperacije da porabo spraviti tudi pod 15 kWh/100 km. Na poti na morje je treba računati s številko bližje 20 kW/h ali celo višjo, kajti po stranskih cestah se do cilja noče nihče več »cijaziti«. Večina današnjih modelov, razen najmanjših, pri taki porabi omogoča vsaj 150 do 200 km vožnje, preden bo treba baterijo nujno napolniti, nekateri 250 do 300 km, tisti z največjimi baterijami tja do 350 ali 400 km. Tak doseg bi veljal, če bi avto priklopili, ko je že malodane prazen. To je seveda preveč stresno in tudi ne posebej časovno učinkovito, zato je treba računati na bolj pogoste postanke s krajšimi polnjenji.

Klimatske naprave za stanovanja imajo tipično (najvišje) moči med 2,5 in 4 kW, nekatere, ki zmorejo ohladiti še več površine, gredo tudi čez 5 kW. Ker gre za enako tehnologijo kompresorja, so moči v avtomobilih podobne, lahko jih zaokrožimo na 3 kW. Klimatska naprava, ki bi ves čas delovala na polni moči, bi torej v eni uri porabila 3 kilovatne ure (kWh) električne energije. Šele v petih do sedmih urah bi naneslo toliko, kot zahteva motor za 100 km vožnje. Toda klimatska naprava redko deluje »na polno.« Morda na začetku, ko mora ohladiti prostor, nato pa vzdržuje temperaturo s precej nižjo močjo delovanja. Zato lahko njeno povprečno porabo tudi v najbolj vročih dneh – seveda tudi ni potrebe, da je temperatura nastavljena na podobno hladilniku – zlahka znižamo za vsaj kilovatno uro. To bi pomenilo do deset ur hlajenja s toliko energije, kot jo avto potrebuje za 100 km vožnje. Verjetno lahko predpostavimo, da vsakdo, ki pride v gnečo na avtocesti ali na mejnem prehodu (običajno vemo, kje jih lahko pričakujemo, izjema so nesreče), prej poskrbi za zadostno zalogo v bateriji. A tudi če ne, bo lahko kakšno uro stal v lepo klimatiziranem avtu, ki ne bo oddajal nikakršnih izpustov, preden bo morda začelo primanjkovati energije.

Teorijo je na poti na morje nedavno potrdila tudi praksa. Gneča se je začela skoraj takoj za šentviškim predorom, ob izvozu Podutik, in je trajala vse do Vrhnike oz. vrhniškega klanca. Skoraj eno uro je trajalo, da smo se prebili čez ta odsek, termometer je kazal blizu 30 stopinj Celzija. Do Brezovice se skorajda nismo vozili, samo kolona se je na vsake toliko časa premaknila za nekaj dolžin avtomobilov naprej. In v tem času, ali drugače povedano, na tej razdalji, je odstotek baterije padel za dva odstotka. Na celotnem odseku pa za pet odstotkov, kar je vključevalo tako premikanje (težko temu rečem vožnja) kot hlajenje kabine. Nazaj grede, ko je bil promet kolikor toliko normalno tekoč, smo za isto traso porabili približno osem odstotkov baterije. Vse to so seveda številke čez palec in prav nič znanstveno izmerjene, toda povsem lepo pokažejo, da glavnino porabe predstavlja vožnja (in je predvsem odvisna od hitrosti in morebitnega klanca), hlajenje pridoda kvečjemu kakšno desetino.

Zato – kdor bo z električnim avtomobilom obstal na cesti, bo kvečjemu zato, ker ni pravočasno zavil na polnilnico, ne ker bi mu baterijo izpraznila »požrešna« klimatska naprava.

• 
  PRENOVA Peugeot 308: Prepričljiva evolucija z več tehnologije in samozavesti
• 
  Govorijo o prihodnosti, a zadenejo predvsem sedanjost?
• 
  MG S5: Je to njihov najboljši avtomobil do zdaj?
• 
  Suunto Run: Ohranili so ključne funkcije, ki jih tekač dejansko uporablja
• 
  NEDELJSKI NASVET: Preprosto, a ne najbolj ugodno gostovanje v tujini

The post NEDELJSKI NASVET: Boste zaradi »klime« z električnim avtomobilom obstali v koloni s prazno baterijo? appeared first on Tehnozvezdje.

Medtem ko osebne naprave, telefoni, računalniki in televizija postajajo tudi zaradi evropskih zahtev iz generacije v generacijo energijsko učinkovitejše, se je zaradi pandemije drastično povečala njihova uporaba. Na sestankih se srečujemo v video konferenčnih storitvah. Namesto večernega druženja ob vrčku piva si pogledamo film na Netflixu. Vir glasbe pa so skoraj izključno Youtube in v manjši meri storitve pretočne glasbe. Raziskav, koliko več časa smo v preteklem letu preživeli pred zasloni, sicer ni, a so podatki, da so učenci, ko so bile šole zaprte, v poprečju pred njimi preživeli 6,69 ur. Od tega je šolsko delo zahtevalo 3,85 ur. Dovolj zgovoren podatek za sklepanje, da je podobno pri vseh generacijah.

Kadar dolgo in pogosto uporabljamo internet, najprej pomislimo na porabo naprav. Telefone (in tablice) tako ali drugače polnimo ves čas in če doma ni televizor prižgan polovico »budnega« časa, potem dela računalnik. Ko pomnožimo vse naprave v državi, poraba ni majhna. Toda to je le del porabe interneta.

Podatke selimo v oblak

Varno je hraniti podatke v oblaku. Največkrat datoteke, razen v primeru naše napake, skrivnostno ne izginejo. Prav tako je priročno in udobno. Podatke, teh redno ustvarimo vse več, hranimo v podatkovnih centrih, katerih obsega se dobro ne zavedamo. Do nedavno nam je bilo vseeno, kje so. Odkar pa je evropsko sodišče presodilo, da lahko Američani zakonito pridejo do podatkov, ki so na strežnikih na njihovi zemlji, se nam obeta porast centrov v Evropski uniji. Poleg shramb podatkov, v njih domujejo družbena omrežja, pretočne storitve, storitve igranja v oblaku in še celo vrsto drugih. Strežniki dobivajo več procesorske moči in se vse bolj grejejo. Odvečno toploto odvajajo hladilni sistemi, ki za delovanje spet potrebujejo energijo. Dvakratna poraba. Za delovanjem, med katerim grejejo okolico in nato za hlajenje. Poleg tega je treba centre fizično varovati in zaposleni potrebujejo pisarne ter opremo. Tretji porabnik energije. Ne sanja se mi, koliko porabijo slovenski podatkovni centri, ki so večinoma del večjih informacijskih oziroma telekomunikacijskih podjetij. Zgovoren je članek iz leta 2017 o raziskavi nemškega inštituta Borderstep, v kateri je nakazano, da bo poraba v Nemčiji leta 2020 presegla 16 milijard kilovatnih ur. Za primerjavo. Lani smo v celi Sloveniji pokurili manj kot 13 milijard!

Ker imamo malo podatkovnih centrov in še teh ne moremo uvrščati med velike, je njihova poraba manjša težava. Pragmatični smo in podatke »izvažamo« v tujino. Niso samo centri veliki porabniki. Takisto lahko rečemo za telekomunikacijska omrežja. Ne vemo koliko porabijo, saj gre za lastniško razvejano infrastrukturo, toda zagotovo ne zanemarljivo malo.  

Potrebe se zgolj višajo

Ustvarjamo vse več podatkov, zato so potrebe po pomnilnikih in procesorski moči vse višje. Ker tehnološki razvoj strmi k energijski učinkovitosti poraba ne raste hitro, kot bi rasla, če strežnikov in omrežij ne bi nadgrajevali. Toda raste in bo še bolj. Mobilna omrežja 5G bodo samo po sebi porabila več energije, a še bolj bo povečanje posledica novih področji uporabe. Zlasti v gospodarstvu in povezovanja strojev. Novo področja bodo kriva za še več podatkov potrebnih obdelave in hranjenja, kar bo ponovno povečala povpraševanje po podatkovnih centrih in omrežjih.

Kripto denar je še ena sodobna tehnologija, ki povečuje potrebe po električni energiji. Ustvarjanje novega kovanca (rudarjenja) bitcoin zahteva reševanje vse bolj zahtevnih aritmetičnih nalog, kar drastično povečuje porabo energije. Razlog, zakaj je največ rudarjenja v državah z nizko ceno elektrike. Drugje se znajdejo. V četrti angleškega mesta Birmingham so policisti na podlagi anonimne prijave vdrli v stavbo. Zračniki in toplotni odtis je kazal, da v njej gojijo travo. Našli so nekaj drugega. Sto povezanih računalnikov za rudarjenje, nelegalno, mimo števca priključenih na električno omrežje. V ameriški zvezni državi New York je neko podjetje opuščeno elektrarno na premog preoblikovalo za delovanje na plin, da dvig cene energije ne bi vplival na dobiček. Nihče ne ve, koliko energije globalno porabijo za rudarjenje navideznega denarja in nasploh za delovanje sistemov veriženja blokov. Toda poraba ni majhna in že vpliva na okolje. 

Bo skrb za »zeleno« padlo na pleča ljudi?

Kljub vsej energijski »potratnosti« interneta dostop vanj plačujemo v pavšalnem znesku. Zadnje leta s tako bogatimi podatkovnimi količinami, da pri normalni uporabi ne razmišljamo o »lovljenju« brezžičnih Wi-Fi omrežij. Ko jih vendarle potrebujemo, so na dosegu, kajti nič manj jih ni. Postalo nam je pomembno in znano ceniti, da imamo vedno in povsod dostop v internet. Kjer ga ni, smo nekoliko nervozni in komaj čakamo na vrnitev v civilizacijo. Razvadili so nas, kar ni najbolje. Vseeno je, če daljšo datoteko prenesemo preko mobilnega omrežja, čeprav bi ga lahko doma preko optičnega. Bilo bi hitreje in prenos bi zahteval manj energije. Nobenega smisla ni, a natanko to počnemo, da na majhen zaslon telefona pretakamo video v najvišji možni ločljivosti. Nič nimamo od tega, le več energije vržemo skozi okno. Problem so gibljivi oglasi pred vsakim video posnetkom na Youtubu, privzete nastavitve samodejnega predvajanja videa na družbenem omrežju, ne nujna potisna obvestila in nadgrajevanje aplikacij neodvisno od vrste dostopa v internet. Vse to povečuje obseg neracionalno prenesenih podatkov.

Digitalizacija je (verjetno) nujna in bo gospodarstvu in upam tudi ljudem, prinesla veliko dobrega. Zato ni dobra ali slaba sama po sebi. Kot večina tehnologij je nevtralna oziroma ima prednosti in slabosti. Prav je, da se pozabavamo z negativnimi platmi. Ne, da bi strašili in odvrnili ljudi, temveč da bi težave zaznali in odpravili. Lahko ima namreč pozitiven vpliv na okolje. Učinkovitejše recikliranje z umetno inteligenco, okolju prijazno digitalizirano kmetijstvo in še bolj energetsko učinkovite naprave na vseh ravneh, je le nekaj primerov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  PRENOVA Peugeot 308: Prepričljiva evolucija z več tehnologije in samozavesti
• 
  Govorijo o prihodnosti, a zadenejo predvsem sedanjost?
• 
  MG S5: Je to njihov najboljši avtomobil do zdaj?
• 
  Suunto Run: Ohranili so ključne funkcije, ki jih tekač dejansko uporablja
• 
  NEDELJSKI NASVET: Preprosto, a ne najbolj ugodno gostovanje v tujini

The post Veste, koliko elektrike porabi internet? appeared first on Tehnozvezdje.