Danes je za skoraj vsako televizijsko hišo ključno, da je del večje skupine, po možnosti močne v širši regiji. Tako ima večje možnosti, da se dokoplje do pravic za športne prenose, licenc za različne šove ter seveda tudi serij in filmov. Pa še kakšne tehnološke, kadrovske, produkcijske in druge »sinergije« lahko izkorišča. Pro plus, izdajatelj programov Pop TV, Kanal A, Oto, Kino in Brio ter ponudnik naročniškega pretočnega videa Voyo, je del skupine CME (Central European Media Enterprises), to pa prevzema eno od podjetij iz skupine PPF Group. Dozdajšnji lastniki CME, največji med njimi je ameriški telekomunikacijski velikan AT&T, so se namreč odločili za prodajo svoje evropske televizijske mreže, ki je prisotna še na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Posel je vreden 2,1 milijarde dolarjev oz. 1,9 milijarde evrov, ustanovitelj novega lastnika, češkega sklada PPF Group (sicer s sedežem na Nizozemskem), ki obvladuje za 45 milijard evrov naložb, ter tudi njegov največji delničar, pa je najbogatejši Čeh Petr Kellner.

PPF Group je že precej prisotna v telekomunikacijah. Na Češkem ima v lasti operaterja O₂, ki je nastal z združitvijo češkega Telekoma in mobilnega operaterja Eurotel, ko je l. 2005 vse skupaj prevzela španska Telefonica. Ta je nato l. 2013 operaterja prodala skupini PPF, skupaj z licenco za uporabo blagovne znamke. Lani pa je PPF za 2,8 milijardi evrov prevzel še Telenorjeve podružnici v srednji in vzhodni Evropi (Madžarska, Srbija, Črna gora, Bolgarija), ko se je norveški operater umaknil s tega področja. Tudi tu se za zdaj niso lotili preimenovanja (»rebrandanja«) ponudnikov. V Sloveniji torej operaterskega zaledja ni, a vseeno je posel nedvomno povezan s tem, kar počnejo omenjeni ponudniki. Slednji za ohranjanje svojih povprečnih cen potrebujejo atraktivne vsebine, te pa jim lahko zagotovijo regijsko razpredene televizijske hiše pod istim okriljem. Kar lahko razberemo tudi iz uradne izjave Petra Kellnerja, kot jo navaja (Pro plusova) spletna stran 24ur:

Nakup sklada CME in povezanih medijskih podjetij v petih evropskih državah bo dopolnil in še dodatno okrepil naše telekomunikacijske posle v Srednji in Vzhodni Evropi. Želimo si okrepiti naravno povezanost med ustvarjanjem vsebin in njihovo distribucijo, s čimer bomo omogočili nadaljnji razvoj naših telekomunikacijskih in medijskih podjetij. CME je uspešna in dobro vodena organizacija, zato ne nameravamo bistveno posegati v njeno delovanje.

Še ena sprememba na slovenskem trgu pa bo prihod športnega programa Arena Sport, o katerem se je v zakulisju govorilo že nekaj časa, in so ga zdaj uradno napovedali prek TV3 Medias. Ta program izdaja podjetje Pro TV, ki je se očitno povezalo s Telekomom Srbije, izdajateljem programov Arena Sport. Programi že obstajajo v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V Sloveniji so za zdaj oblikovali testni program TV4, ki bo sčasoma postal Arena Sport. Telekom Srbije je velik konkurent skupine United, lastnice operaterjev SBB in Telemach ter programov Sportklub (slednje bi sicer po odločbi slovenskega varuha konkurence United moral odprodati), tako na telekomunikacijskem kot na vsebinskem področju. Z letošnjo sezono je tako Telekom Srbije oz. Arena Sport odnesel Sportklubu regijske pravice za prenose košarkarske lige NBA. Že od prej pa ima tudi pravice za različne evropske in južnoameriške nogometne lige ter druge športe. Nekatere od teh so za Slovenijo doslej menda plasirali na programe Šport TV, zdaj pa jih na TV3M ter kasneje na napovedano Areno Sport. Zanimivo bo videti, kateri operaterji bodo novinca na slovenskem trgu uvrstili v svoje programske sheme, kaj se bo dogajalo s kanali Šport TV in kaj bodo o vsem skupaj imeli povedati regulatorji. V vsakem primeru pa pomembni preprodajalci športnih televizijskih pravic postajajo telekomunikacijska podjetja.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pop TV pod okrilje Čehov, kmalu menda prihajajo še Srbi s programom Arena Sport appeared first on Tehnozvezdje.

Spremembe pogojev na trgu distribucije TV programov v Sloveniji lani in letos ob rasti indeksa cen življenjskih potrebščin so tudi v T-2 povzročile prilagoditve TV vsebin. Nekateri izdajatelji najbolj gledanih televizijskih programov so namreč napovedali znatno zvišanje cen svojih vsebin tudi letos. Stroški programskih pravic so se tako povečali do te mere, da v T-2 ne moremo prevzeti celotnega bremena nase, zato smo z marcem primorani prilagoditi cene paketov in TV-shem.

Tako so podražitev obrazložili v omenjenem operaterju in verjetno ne bodo presenetili nikogar. Enake ali podobne razloge so navajali že v A1, pa tudi za Telemach in Telekom Slovenije, ki sprememb cen nista pospremila s kakšnim komentarjem, je bilo jasno, da jih narekujejo predvsem višji stroški za programe Pro plusa (Pop TV, Kanal A, Kino, Oto, Brio), Planeta TV in Sportkluba. Več kot petih evrov dodatka pač ne bo prenesel noben operater.

Pri T-2 so spremembe take:

– Naročnina na pakete, ki vključujejo televizijo (Oranžni diamant, Oranžni diamant HBO, T4 King, T4 Start in Brezčasni VDSL), bo višja za dva evra.

– Naročnina na pakete brez televizijskih shem (T2 TV+TEL, T2 TV+NET, T2 NET+MOBIL, T3 MEGA, T3 GIGA, T3 TERA, T4 20M, T4 OPTIKA, T4 MEGA, T4 GIGA in T4 TERA) se bo podražila za en evro.

– Najemnina za dodatni televizijski sprejemnik (set-top-boks) bo po novem znašala 3,99 evrov na mesec (zdaj tri evre). Kar v T-2 utemeljujejo tudi s skorajšnjim prihodom vmesnikov 4K »z novimi funkcionalnostmi.«

– V paket T4 Start, bo odslej namesto osnovnega mobilnega paketa vključena mobilna opcija Brezčasni Mini, ki prinaša po 200 minut, 200 sporočil in 200 MB prenosa podatkov.

V T-2 poudarjajo, da podražitve zajemajo samo fiksno ponudbo, medtem ko se na področju mobilne telefonije ne spreminja nič. Za dvig cen tam tudi ni razloga.

The post Še T-2 je popustil pod težo televizijskih pravic in bo vsaj del višjih stroškov prenesel na naročnike appeared first on Tehnozvezdje.

Tako Telekom kot A1 sta objavila ne povsem nepričakovano obvestilo o višanju cen s prvim januarjem. Bolj ali manj vprašanje časa je bilo, kdaj bo A1 še drugič (pa verjetno ne zadnjič) podražil naročniške pakete, ki vključujejo televizijo. Potem ko je cene za tri evre dvignil že februarja. Malo manj nadejana je podražitev mobilnih paketov pri Telekomu. Obdelajmo najprej A1. Povišanje cen pri paketih A1 Kombo je naslednje:

• za dva evra pri A1 Kombo S
• za tri evre pri A1 Kombo M
• za štiri evre pri A1 Kombo L

Razlika gre na rovaš dodatnih programov v višjih shemah, ki jih v cenejših ni. Najdražji paket bo tako brez kakšnih popustov stal 56,99 namesto zdajšnjih 52,99 evrov. Ostali paketi, ki vsebujejo storitev Televizija ali storitev TM TV, bodo na mesec dražji za tri evre. Opcija TV AS LTE za dva evra. Za en evro pa se bodo podražili tudi vsi paketi brez televizije. Hkrati pa bo A1 ponudil višje popuste, če se naročniki v paketu Kombo odpovedo televiziji, tako bodo njihove naročnine cenejše za tri, šest ali devet evrov na mesec. Kdor je naročnino sklenil z obljubo določene cene za določeno obdobje (večinoma eno leto), bo do izteka akcije imel nespremenjeno naročnino, od takrat naprej pa bo prešel na redno.

Telekomove spremembe obsegajo več področij. Podobno kot pri A1 jih bodo najbolj občutili naročniki na televizijo. Že tretjič letos. Razlike v primerjavi zdaj so od 2,04 do 5,04 evrov. Tiste štiri cente zaradi zaokroževanja na 99 namesto na dozdajšnjih 95. Paketov je preprosto preveč, da bi za vsakega lahko zapisali, koliko evrov več bo treba plačevati zanj. Bi pa to lahko storil Telekom, ki preprosto objavi nov cenik in naj se naročniki sami znajdejo s preračunavanjem. Ob tem bo sicer za pakete TopTrio vodilni operater povišal internetne hitrosti. Znova bodo dražje tudi naročnine na mobilno telefonijo, univerzalno za 1,04 evra. Torej bo paket Dostopni A namesto 21,99 stal 22,99 evrov na mesec in tako naprej. Kdor bo izkoristil akcijo, omenjeno v uvodu članka, bo eno leto plačeval obljubljenih 8,99 evrov, potem pa redno ceno, kakršna koli že bo takrat. Enako za 1,04 evra se zvišuje mesečna naročnina klicnih opcij za poslovne uporabnike. Naročnina na storitve mobilnega interneta pa bo dražja za dva evra. To se nanaša na dodatne zakupe prenosa podatkov.

Razlog za dražje naročnine paketov s televizijo je jasen. Pro Plus (Pop TV, Kanal A), Sportklub in Planet TV so v zadnjem letu od operaterjev izsilili nove pogodbe s konkretno višjimi nadomestili za prenašanje njihovih programov. In ker se Proplusova cena zvišuje postopno, to verjetno ni zadnja, s tem povezana podražitev. Uvedba programskih shem brez najdražjih (Proplusovih) programov za zdaj ni realna, če pa bo lastnik Telemacha in Sportkluba dejansko prevzel še Pro Plus, se bodo razmerja nekoliko spremenila, in takrat bi bilo treba preveriti, ali je tako pogojevanje programov v vse sheme ob visokih cenah morda izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu.

Takole svojo potezo opravičujejo v A1:

Na žalost je več ponudnikov televizijskih programov (predvsem Pop TV, Kanal A, Brio, Kino, Oto, Planet TV, Sport Klub) v letošnjem letu znatno povišalo cene svojih vsebin, ta trend pa se nadaljuje tudi v prihodnjem letu. Ker te programe naši naročniki največ gledate, jih želimo obdržati v naši ponudbi. Poleg tega se povečujejo tudi stroški najema fiksnega omrežja in investicije v nadgradnjo fiksne infrastrukture.

To zadnje pojasnjuje podražitev vseh fiksnih paketov za en evro. V Telekomu kakšnih razlag, kot je pri njihovih spremembah cenikov običajno, niso dajali. Glede na dogajanje v letošnjem letu, še posebej pomladi in poleti, ko je najprej Telemach sprožil intenzivno višanje mesečnih količin gigabajtov, nato pa HoT poleg potrditve tega trenda še nižanje cen, pa kakšna podražitev ni tako nelogična. Poleg tega je odprava roaminga prinesla bistveno brezskrbnejšo uporabo telefonov v tujini, kar prav tako zvišuje stroške operaterjev, ki niso veliki »prejemniki« gostujočih uporabnikov.

Telemach in T-2 za zdaj nista objavila podražitev, a imata danes, verjetno še jutri čas, da to storita, če jo želita uveljaviti s prvim januarjem. Operaterji morajo namreč vsako spremembo cenika napovedati en mesec vnaprej, v vmesnem času pa imajo naročniki možnost, da brez kakršnih koli stroškov odstopijo od pogodbe. Seveda pa morajo odplačati telefon ali drugo, z vezavo in subvencijo kupljeno opremo, ali jo vrniti, če je od operaterja samo izposojena.

The post Božično darilo polovička, novoletno podražitev appeared first on Tehnozvezdje.

Prav v tem, da regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), do zdaj ni dovolil plačljive prizemne televizije, je verjetno eden glavnih razlogov za njen zaton. Ob stalnih bojih Pro Plusa in RTV, izrinjanju drugega operaterja Norkringa s trga in nasploh inferiorni ponudbi (in za izdajatelje obremenjujoči namesto dobičkonosni) v primerjavi s kabelsko oz. IP-TV. Minuli teden pa je Akos vendarle, potem ko je že januarja zaradi potez komercialnih programov pripravil posvet o možnih ukrepih, izdal odločbo, da je del multipleksa C mogoče nameniti ponujanju plačljive televizije.

Konkretneje to pomeni, da bo od skupno 22 megabitov pasovne širine osem megabitov ostalo rezerviranih za prosto dostopne programe – trenutno tam oddajajo TV 3 medias, Golica TV, Gold TV, Nova 24 TV in TV Nakupi v vzhodnem delu države –, 14 Mb/s pa bo na voljo za plačljivi paket. Operater multipleksa ostaja RTV Slovenija prek svoje enote Oddajniki in zveze (OiZ), ki bo, kot pravijo na Akosu, »lahko proste kapacitete ponudil potencialnim ponudnikom storitve plačljive TV.« Naročnine na to storitev ne bo prodajala nacionalka sama, ampak bo za to našla partnerja, verjetno katerega od operaterjev, ki že po kablih ponuja televizijo. Na RTV Slovenija pojasnjujejo, da zdaj sledi razpis regulatorja za programe, ki bodo v plačljivem paketu. In tudi partner, ki bo ponujal storitev gledalcem, naj bi moral pridobiti odločbo Akosa.

Pri tem se mi postavlja več vprašanj in dvomov. Ob predpostavki, da kakovostna slika v visoki razločljivosti zahteva od štiri in šest megabitov bitnega toka, je prostora za dva ali tri programe, denimo Pop TV, Kanal A in Planet TV. Kar ni ravno razkošen paket, ampak kvečjemu dražja tolažba za tiste, ki so pozimi oz. pomladi ostali brez te trojice kanalov. Če pozabimo na kakovosten HD in se sprijaznimo s sliko, kodirano na dva megabita na sekundo, kar so omenjeni izdajatelji prakticirali pred izstopom, gre v 14 Mb/s sedem programov. Še vedno dokaj malo. »Če se bo pojavil interes po večjih kapacitetah za plačljivo TV, bo agencija preučila možnosti za podelitev frekvenc za nova prizemna omrežja,« na vprašanje o (ne)zadostnih kapacitetah odgovarjajo na Akosu. Mogoče bi bilo na mestu aktivno spodbujati interes, ne zgolj pasivno čakati, da se pojavi sam od sebe. Nekatere sosednje države dokazujejo, da je mogoče po zraku ponujati povsem atraktivno, tudi cenovno ugodno alternativo žicam. Ne potrebujejo vsi gledalci 150 programov, kaj več kot deset in nekaj raznovrstnosti (filmi, serije, šport, poljudnoznanstvene oddaje, zabava, …) pa bi že radi imeli.

Glede kakovosti slike pa za medklic samo primer iz soseščine. Avstrijski ORF je včeraj prešel izključno na HD v omrežju DVB-T. RTV Slovenija trenutno v visoki razločljivosti oddaja prvi in drugi program, pripravlja pa se na uvedbo HD-ja še pri tretjem in pri obeh regionalnih (TV Maribor in TV Koper). Zanimivo pa je, da bodo ORF kljub omenjeni spremembi operaterji še naprej stiskali v sliko standardne razločljivosti. Telemach denimo zato, ker nima frekvenčnega prostora za preveč podvajanja kanalov v obeh kakovostih slike. Vsaj dokler ne ugasne analogne televizije.

Ena od možnosti za povečanje kapacitet in ponudbe v zraku bi bil prehod na tehnologijo DVB-T2. Z njo se namreč poveča pasovna širina posameznega multipleksa (frekvenčnega pasu za skupek digitalnih programov) za približno polovico – odvisno od modulacije in drugih parametrov oddajanja. Omogoča pa tudi kodiranje v HEVC, kar dodatno zmanjša bitni tok posameznega programa HD. Vendar ne Akos ne RTVS ne vidita potrebe po DVB-T2, češ da ni povpraševanja po večjih kapacitetah in da bi to pri gledalcih terjalo kupovanje novih sprejemnikov. Čeprav večina televizorjev že nekaj let podpira ta standard, pa tudi zunanji sprejemniki niso dragi. In vsekakor bi jih lahko skupaj z naročnino delil ali prodajal ponudnik plačljive prizemne televizije. V Akosu sicer dodajajo, da je nova tehnologija verjetna za morebitne dodatne multiplekse. Čemu torej ne tudi za obstoječa A in C?

Po mojem mnenju bi morali tudi poenostaviti celotno proceduro. Zdaj so potrebne odločbe regulatorja, dovoljenja za prizemno razširjanje programov in najbrž še kaj. Če bi želeli dobiti kabelski in internetni televiziji konkurenčno storitev, bi morali preprosto izbrati upravljavca (ponudnika) storitve in mu prepustiti proste roke, da se dogovori z izdajatelji programov – domačimi, tujimi, katerimi koli – za vključitev v programsko shemo, kot to počnejo fiksni operaterji. Paket s kakšnimi dvajsetimi programi HD bi že lahko bil zanimiv. In za to bi bili verjetno dovolj trije multipleksi v tehnologiji DVB-T2 s kodekom HEVC.

Po ocenah OiZ televizijski signal z anteno še vedno spremlja od deset do petnajst odstotkov gospodinjstev. Zagotovo pa bi bil za tak plačljiv paket, če bi bil cenejši od kabelskega, še vedno zainteresiran še kdo. Danes se tudi internet s spodobno hitrostjo in za približno razumno ceno že da dobiti zunaj fiksnih trojčkov. Pri telefoniji pa smo tako ali tako vsi prešli na mobilno. Zato združena ponudba ni povsem nujna in prizemna televizija bi bila lahko ob pravem pristopu še vedno zanimiva. Bojim pa se, da smo bolj priča krpanju lukenj in polovičarskim rešitvam, kot kakšnemu resnemu načrtu.

The post Prihajajo plačljivi programi na DVB-T, verjetno prepozno in premalo ambiciozno appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije je napovedal, da bo s prvim julijem za dva evra zvišal cene vseh paketov, ki vključujejo televizijske storitve. Enako bo povišanje za paket Premium poslovni. Vsi paketi Modri bodo od takrat naprej dražji za kar štiri evre, ostale naročnine z dostopom do interneta, a brez televizije, pa bodo na mesec za en evro dražje. Edino naročnini za paketa TopTrio B in TopTrio C ostajata nespremenjeni.

Bo pa Telekom naročnikom tudi nekaj dal in s tem poskušal ublažiti grenkobo podražitev. V paketih Modri in Modri Net bo povišal količino vključenih mobilnih podatkov na 20 GB, v paketih Modri Plus, Premium poslovni paket in Modri poslovni paket pa na 60 GB. Poslovne pakete pa bodo izboljšali še z 200 minutami klicev iz Slovenije v države članice Evropske unije in vse ostale, kjer velja evropska uredba o roamingu. S tem vodilni operater tudi reagira na promocijski paket operaterja A1, ki ponuja enako količino klicev v tujino.

Nova podražitev je nekoliko presenetljiva, glede na zimsko povišanje cen prav zaradi dražjih televizijskih programov. Toda posredi je nekaj dodatnih dejavnikov. Takole odgovarjajo v Telekomu:

Zaradi sprememb in spremenjenih poslovnih modelov na trgu pravic TV-programov, so se nam v letošnjem letu izrazito povišali stroški nakupa TV-vsebin.

Pogodbe s Pro plusom so namreč po neuradnih informacijah take, da se operaterska plačila za njihove vsebine višajo postopno. In z julijsko podražitvijo naj bi Telekom vračunal končno tarifo izdajatelja Pop TV in štirih drugih programom. Poleg tega pa naj bi bila zajeta tudi podobna poteza (Telekomovega) Planet TV. Ta naj bi namreč po naših informacijah prav tako v kratkem napovedal izstop iz sistema DVB-T, torej konec prizemnega oddajanja. Hkrati pa bo operaterjem začel za retransmisijo njegovega programa (oz. programov) začel zaračunavati višji znesek, čeprav tega na glas verjetno ne bo oznanil.

Kaj bodo storili ostali operaterji, bomo videli v poletnih mesecih. Skoraj zagotovo pa danes napovedana podražitev ne bo zadnja. Kvečjemu bodo ostali poskušali počakati kakšen mesec, vmes sicer požreti nekaj izgube, vendar jo mogoče nadomestiti s prihodom nekaj novih naročnikov, ki se bodo preselili od Telekoma. Vendar bo verjetno te prestopnike enaka usoda višjega mesečnega računa kasneje zadela tudi pri novem operaterju. Kajti če so stroški za televizijske pravice res toliko višji (in višji so povsod, noben operater si ni izpogajal bistveno ugodnejših pogodb), jih bodo ponudniki zanesljivo prevalili na uporabnike, vse je samo vprašanje časa.

Kot vedno, imajo vsi naročniki, ki se s spremembno ne strinjajo, en mesec časa za prekinitev pogodbe brez dodatnih obveznosti. Morajo pa poravnati vse ugodnosti, ki so jih dobili ob morebitnih vezavah (cenejši telefon ali druga oprema).

The post Telekom spet viša cene, zaradi izstopa Planet TV z DVB-T jih bodo najbrž tudi ostali operaterji appeared first on Tehnozvezdje.

Podražitev je malenkost nižja kot pri ostalih operaterjih, kar je mogoče posledica tega, da je lastnik Sportkluba isti kot lastnik Telemacha in ima ta skupina pri ponudniku športnih programov prijaznejše pogoje. Medtem ko verjetno za Pop TV in ostale programe Pro plus plačuje podobno kot ostali operaterji.

Glede na dokaj agresivno kampanjo pridobivanja novih naročnikov na platformo satelitske televizije Total TV je bilo pričakovati, da bo Telemach mogoče še kakšen mesec počakal s »prilagoditvijo cen« zaradi »spremenjenih razmer na trgu«, a podražitev je bila slej kot prej neizbežna. Noben operater namreč ne bo preprosto požrl za tri ali celo pet evrov višjih stroškov, temveč jih bodo vsi prenesli na končne uporabnike. Poteza morda razkriva, da pridobivanje novih uporabnikov ni bilo tako uspešno, kot so v Telemachu upali in pričakovali, čeprav se je po naših informacijah za Total TV odločilo nekaj tisoč gospodinjstev. Morda tudi pogovori o združitvi obeh, o čemer se v zadnjem času veliko govori, še niso obrodili sadov.

Celotna zgodba pa dokazuje, da prave konkurence med operaterji ni in da vse skupaj narekujejo ponudniki vsebin. Medtem ko zakonodajalec in regulator stojita ob strani, potrošniki pa nimajo prave izbire, saj jim naveza operaterjev in izdajateljev programov diktira, katere programe morajo plačevati.

The post Pričakovano draži tudi Telemach appeared first on Tehnozvezdje.

Zadeva se po svoje sliši paradoksalno. Pro plus bo z umikom z DVB-T prihranil (približno milijonček na leto), pri operaterjih pa bo zaslužil več. Zakaj na eni infrastrukturi plačuje (oz. je plačeval), da lahko oddaja, na drugi pa njemu plačujejo, da imajo lahko v ponudbi njegove programe? Vse je samo stvar tega, kdo ima vzvod, da, po domače povedano, stisne tistega na drugi strani. In kdo s čim služi.

Prizemno oddajanje, z oddajniki na vzpetinah (Krvavec, Kum, Slavnik, …) je povezano z državo in omejeno naravno dobrino. Država podeljuje frekvence, ki jih uporablja javna institucija (reči državna bi bilo narobe, toda država je ustanovitelj), Oddajniki in zveze (OiZ). Ti sodijo pod okrilje RTV Slovenija in upravljajo z oddajniškim omrežjem. Ob začetku digitalnega oddajanja je svoje omrežje začelo graditi tudi norveško podjetje Norkring, ampak na istih oddajniških stolpih Oddajnikov in zvez, kar ga je, ob nedejavnem regulatorju, nazadnje tudi pokopalo. Ker je prizemna televizija zastonj – dovoljenja za plačljive programe naj platformi regulator nikoli ni dal –, gradnja in vzdrževanje omrežja pa staneta in država tega ne sponzorira, OiZ televizijskim hišam zaračunava oddajanje. Podobno si lahko privoščijo tudi satelitski ponudniki (SES). Cena prizemnega oddajanja je regulirana, ni pa nizka za slovenske razmere in po vrhu vsega še postavljena tako, da izdajateljev ne motivira k čim višji kakovosti slike. Plačuje se namreč na megabit in večja, ko je pasovna širina, večji so stroški. Zato vsi po vrsti stiskajo sliko, kolikor se da. V dva megabita na sekundo ali manj. Samo za ilustracijo. Za prizemno oddajanje programa v razločljivosti 4K (cca 15 Mb/s) bi izdajatelj na leto plačal skoraj dva milijona evrov, ob tem, da bi tudi zasedel skoraj cel multipleks ali toliko, kot danes osem programov.

Delovanje kabelskih operaterjev (“kablašev”) in telekomov, ki približno zadnjih 15 let ponujajo tudi televizijo (IP TV), ne sodi v kategorijo “javno dobro”, kar do neke mere je razširjanje televizijskeg signala po zraku. Operaterji želijo s storitvami, ki jih ponujajo po svojih žicah, zaslužiti. Tu pa se ponudniki vsebin postavijo v drugačen položaj. Želijo svoj del prihodkov, če operaterji mamijo naročnike z njihovo vsebino. Nekoliko pa apetiti pa “pravičnem” nadomestilu izvirajo tudi iz zgodovine, ko so kabelski operaterji preprosto “polovili” televizijske signale, od koder so jih lahko, in jih po svojih kablih pošiljali naprej. Ne da bi za to komu kaj plačali. Zadevo si lahko predstavljamo kot nekakšno nadomestilo za avtorske pravice. Počasi so morali operaterji tako “piratstvo” opustiti, apetiti vsebincev pa z leti vedno bolj naraščajo. Predvsem skoraj vsi izdajatelji postavljajo take ali drugačne pogoje. Po navadi glede paketnega obravnavanja programov in uvrstitve v točno določene programske sheme. Operater mora, če hoče imeti v ponudbi določen program, običajno zraven vzeti še nekaj drugih, manj gledanih. In programov v svoje sheme – skoraj vsi operaterji ponujajo osnoven in še nekaj doplačljivih naborov programov – ne morejo premeščati povsem poljubno. Pro plus je denimo zahteval, da je celotna peterica njegovih programov v osnovni programski shemi. Zaradi tega paketkanja (angl. bundling), ki je v industriji prevladujoč poslovni model, je skoraj nemogoče izpolniti željo marsikaterega gledalca. Da bi naročil in plačeval samo tiste programe, ki jih gleda. Tudi če bi izdajatelji pristali na to, cene verjetno ne bi bile nič nižje. Razen, če bi vmes posegel kakšen regulator. Operaterji pa si tudi ne prizadevajo prav zelo, da bi razbili tak model, ker sami na drugi strani počnejo enako. Storitve združujejo v t. i. trojčke in četverčke, posamezno pa jih ponujajo precej dražje in/ali okrnjeno.

Izjema so programi, ki so po naravi plačljivi, kot je filmski HBO. Ti so vedno dodatna opcija, jih je pa v Sloveniji na voljo malo. V tujini (Nemčija, Francija, Španija, Velika Britanija) je večina športa na plačljivih televizijah, kot je Sky ali Canal+. Ti programi so dragi, a v zameno ponujajo “premijsko” vsebino, npr. novejše filme in prenose najbolj zaželenih tekem. Pogosto pa tudi manj ali nič oglasov. Običajne komercialne televizije lahko primerjamo s časopisi. Vrtijo oglase in zaračunavajo naročnino, le da posredno, operaterjem. Pro plus je enkrat že poskusil s plačljivimi programi (Pop non stop) in se opekel, zato je presodil, da je veliko bolje, če pridobi čim večjo gledanost kot klasična komercialna televizija in to unovči tako pri oglaševalcih kot pri operaterjih.

Je možno razbitje paketkanja, bomo v prihodnje imeli kaj več svobode pri tem, katere televizijske vsebine plačujemo? Svobode mogoče, nižjih cen pa skoraj zagotovo ne. Že danes je, z izjemo športa in delno filmov, skorajda mogoče preživeti brez televizijske naročnine. Vendar je verjetno še dražje kot z njo. Nacionalka tako ali tako mora biti zastonj. Pro plusovi programi so na voljo v Voyu za sedem evrov na mesec. Telekom Tvina s svojim Planet TV ne ponuja posebej, brez televizijske naročnine, a če bi ga, bi zagotovo stal nekje med tremi in sedmimi evri. HBO prav tako ni mogoče naročiti posebej, ampak v ZDA ta možnost je na voljo (imenuje se HBO Now) in stane 15 dolarjev. Torej bi bila tu cena verjetno podobna kot je zdajšnjih 12 evrov za HBO pri operaterjih. Enako stane tudi Netflix s sliko 4K (s Full HD je 10 evrov). Pickbox in Amazon Prime Video sta malo cenejša, a imata tudi precej bolj siromašni knjižnici. Če bi dodali še športno storitev s prenosi nogometa, tenisa, formule 1 in ostalih najbolj priljubljenih športov, ki bi verjetno tudi zahtevala svojih deset evrov na mesec (samo košarkarska liga NBA za svoje tekme zaračuna več, tako da sem s ceno velikodušen do gledalcev), smo skupaj že krepko presegli 40 ali celo 50 evrov. Mogoče res s svobodnejšo izbiro kaj (od)naročiti, preprostejšim dostopom, boljšimi uporabniškimi vmesniki, dostopnostjo na vseh napravah, sliko 4K HDR, nikakor pa ceneje in brez pavšalnega plačevanja. Vedno bo v naročnino vključeno nekaj, česar nikoli ne bom gledal. Ceno pa bo določal tisti, ki ima večjo moč. V svetu, kjer so kabli postali vseprisotna in neumna infrastruktura (angl. dumb pipes), pa so to vse bolj ponudniki vsebin.

The post Zakaj operaterji plačujejo izdajateljem programov in ne obratno? appeared first on Tehnozvezdje.

Vodilni operater tako vendarle ne bo čakal in na svoje stroške morebiti poskušal pridobiti kakšnega nezadovoljnega naročnika omenjenih dveh ponudnikov. Bo pa podražitev pri njem malenkost milejša kot pri Simobilu in še posebej T-2. Cene paketov, ki vključujejo storitev televizije (Siol TV) bodo višje za dva evra, cene paketov Modri pa za tri evre. Povišale se bodo tudi cene kabelske televizije, ki jo Telekom ponuja na nekaterih območjih. Telekom si en evro nižjo podražitev lahko privošči, ker ima svoje omrežje in je tako malo bolj fleksibilen pri stroških. Paketi Modri pa se že tako ali tako oblikovani tržno precej agresivno, zato je tam povišanje enako kot pri ostalih operaterjih. Pri vseh ponudnikih velja, da imajo naročniki en mesec časa, da  brez stroškov odstopijo od pogodbe, morajo pa poravnati vse obveznosti iz morebitne vezave in vrniti sposojeno opremo (recimo televizijski sprejemnik).

Telemach tako za zdaj ostaja edini od velike četverice, ki še ni objavil podražitve in vsaj zaenkrat poskuša z nabiranjem naročnikov unovčiti Pro plusovo prenehanje prizemnega oddajanja ter pričakovane dvige cen drugod. Vendar bo podražitev prej ali slej prišla tudi pri Telemachu, saj si operater ne bo mogel privoščiti, da bi preprosto požrl tri ali štiri evre, kolikor bo več plačeval izdajatelju Pop TV in Kanala A. Enačba pa se lahko spremeni, če bi se res zgodila lastniška povezava teh dveh igralcev in s tem poskus oblikovanja balkanskega infrastrukturno-medijskega imperija.

The post Pop TV je v podražitev primoral tudi Telekom Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

Operaterja se sklicujeta na “spremembe pogojev na trgu distribucije TV programov v Sloveniji.” Kar v prevodu pomeni višje cene za Pro plusove programe. Zvišanje cen za končne uporabnike je torej sprožil podpis nove pogodbe z izdajateljem najbolj gledanih programov v Sloveniji. Višina podražitve pa da tudi kar natančno informacijo, za koliko so omenjeni programi za operaterje po novem dražji. Po naših informacijah se bodo sicer cene dvigovale postopno, zato ni izključeno, da prihodnje leto prihaja še kakšna “uskladitev cen” za evro ali dva. Ko so še potekala pogajanja med Pro plusom in operaterji, je bilo na družabnih omrežjih slišati mnenja, naj bodo omenjeni programi plačljivi. Vendar ta možnost sploh ni bila nikoli na mizi. Pro plus je zahteval, da so njegovi programi vključeni v osnovne programske sheme. Operater, ki tega ne bi sprejel, bi kvečjemu lahko ostal brez Pop TV in ostalih štirih kanalov. Vsaj Simobil in morda tudi T-2 se nekaj časa nista želela pogajati, toda ko je pogodbo s Pro plusom podpisal Telemach, nista imela druge izbire kot dogovor in zvišanje cen, saj bi jima izostanek omenjenih programov verjetno prinesel večji osip naročnikov kot jo bo podražitev.

Ni presenetljivo, da sta se za dvig cen najprej odločil prav Simobil, ki je na področju fiksnih storitev relevanten, odkar je pred letom in pol prevzel mariborski Amis, in T-2. Prvi operater ima namreč od velike četverice (poleg njega jo sestavljajo še Telekom Slovenije, Telemach in T-2) najmanj lastnega omrežja. Zaradi najemanja omrežja, večinoma pri Telekomu, nekaj pa tudi pri določenih manjših ponudnikih, pa ima precej malo manevrskega prostora pri stroških. V Simobilu sicer ne pričakujejo osipa naročnikov zaradi podražitve. Zavedajo se tudi, da bodo ostali operaterji sledili njegovemu “zgledu”, če ne takoj, po čez nekaj mesecev. Drugi pa je že nekaj časa v negotovosti, saj je “napol” v stečaju (ima stečajno upraviteljico, lastniki pa izpodbijajo stečaj na ustavnem sodišču, ki o tem še ni odločilo), poleg tega pa tudi s svojim omrežjem ne pokriva vseh uporabnikov, in je torej prav tako vezan na stroške najemanja infrastrukture.

Telekom je verjetno dovolj velik, da lahko še nekaj časa zdrži brez podražitve, poleg tega pa se ukvarja s svojo televizijo Planet TV, ki jo menda želi prodati. Kot možen kupec se (v kompletu s portalom Siol.net) omenja Delo oz. njegov lastnik FMR. (sveža novica – tudi Telekom je pozno sinoči objavil podražitev, ki bo začela veljati s prvim marcem.) Telemach je pogodbo s Pro plusom podpisal prvi in je takoj štartal pridobivanje novih naročnikov na satelitsko televizijo Total TV, s čimer cilja na tiste, ki so ostali brez antenskega sprejema Pop TV in ostalih Pro plusov kanalov, nimajo pa alternative s fiksnimi omrežji. Cena te ponudbe kaže na to, da bo Telemach poskusil izkoristiti konkurenčno prednost pred ostalimi operaterji, ki satelitske možnosti nimajo v ponudbi. Lahko pa tudi na morebitne lastniške povezave med njim in Pro plusom. Lastniki Telemacha (ta je del skupine SBB oz. United group), ameriški sklad KKR, so menda že dali ponudbo za prevzem lastnikom Pro Plusa, ki je del skupine CME, s televizijskimi hišami prisotne v več državah vzhodne Evrope. Doslej dogovora ni bilo, kar pa ne pomeni, da zadeva ni več aktualna. Poznavalci razmer pravijo, da bi se lahko povezava zgodila še letos.

The post Simobil in T-2 dražita zaradi Pop TV, prej ali slej bosta tudi Telekom in Telemach appeared first on Tehnozvezdje.

Kot smo že pisali, se nekateri telekomunikacijski ponudniki pogovarjajo s Pro plusom o ceni in načinu vključitve programov Pop TV, Kanal, Kino, Brio in Oto v naročniške pakete, drugi pa so do poteze Telemacha in morda še Telekoma Slovenije zavračajo zahteve izdajatelja teh programov. Navedba Pro plusa iz današnjega sporočila za javnost, da bodo omenjeni programi od 16. januarja

na voljo izključno prek tistih ponudnikov kabelskega in IPTV omrežja ter satelitske televizije, ki se bodo odločili za distribucijo naših vsebin v svojem sistemu,

kaže tudi na to, da niti televizijska hiša za zdaj ne odstopa od svojih zahtev. Ni namreč zapisala, da bodo programi pri tistih operaterjih, ki se bodo dogovorili za njihovo vključitev, ali kaj podobnega, ampak pri tistih, ki se bodo odločili za distribucijo. Prvi, ki se je »odločil« je Telemach. Ta bo vseh pet omenjenih programov imel vključene v osnovne sheme tako v kabelski kot v satelitski televiziji. Še posebej na satelitski Total TV računa pri pridobivanju novih naročnikov, ki bodo sredi januarja ostali brez antenskega signala (seveda bo v zraku ostali drugi programi na obeh multipleksih) in nimajo možnosti sprejemanja televizije po kablu, naj si bo to kabelska ali IP-TV. Ne v Pro plusu ne v Telemachu ne komentirajo pogodbe, po naših informacijah pa gre predvsem za trženjsko potezo Telemacha, ki se bo potem, ko bo čez nekaj mesecev videl, koliko novih uporabnikov je uspel pridobiti, odločal, ali bo zaradi višjih stroškov moral podražiti svoje storitve. Povsem mogoče je tudi, da je dogovor začasen, prihodnji pa bo odvisen od zadovoljstva obeh vpletenih strani. Seveda bi operaterji zlahka »odločili« za distribucijo tudi po višji ceni, če bi te programe potem vključili v doplačljive programske sheme. Toda Pro plus jih želi imeti v osnovnih. Zanimivo bo tudi videti, kako bo ta izdajatelj, če mu bo dejansko uspelo od operaterjev iztržiti več denarja, potem ravnal z oglasi. Še posebej, če programi res postanejo (do)plačljivi.

Za gledalce poleg kabelske in televizije IP obstaja še možnost sprejemanja Pro plusovih programov s storitvijo Voyo. Toda marsikdo, ki je Pop doslej gledal z anteno, tega ni počel, da bi privarčeval, ampak zato, ker nima ustrezne povezave v internet. Brez nje pa tudi Voya seveda ni. V Sloveniji je sicer delež tistih, ki televizijski signal sprejemajo z anteno, po neposrečenem prehodu na digitalno oddajanje upadel s približno tretjine gospodinjstev na manj kot 15 odstotkov. Med drugim je takrat prav Pro plus pogojeval oddajanje v zraku z vključitvijo v multipleks z večjim pokrivanjem prebivalstva, zdaj pa se temu večjemu dosegu, ki ga je takrat izsilil, sam odpoveduje.

The post Pop TV je potrdil izstop iz DVB-T in dosegel dogovor s Telemachom appeared first on Tehnozvezdje.