Težko se je odpovedati orodju, ki tako dobro podpira »lenobo«. Zakaj bi se sploh mučil z oblikovanjem ideje v glavi in pisanjem članka, ko pa je tako zelo preprosto zapovedati agentom, naj pregledujejo tuje spletne strani, izbirajo besedila po določenem ključu, jih prevedejo in preoblikujejo, da te nihče ne more obtožiti plagiatorstva. Kaj potem, če so besedila vse bolj narejena po istem kopitu ter vse pogosteje hvalijo, namesto da bi na tematiko gledala z ravno pravšnje kritične distance. Kamorkoli pogledam, povsod mi »porivajo« umetno inteligenco in razlagajo, kako dobra je. Omenil bom še en primer. Pred kratkim sem kupoval prenosni računalnik in hitro ugotovil, da si z opisi v spletnih trgovinah ne morem prav dosti pomagati. Enaki so, pa naj gre za manj ali bolj zmogljive naprave. Da skrivanja pomembnih podatkov, kot je različica procesorja, nekje v predolgem besedilu po pretiranem hvaljenju niti ne omenjam.

Zanimivo je, da večina tega sploh ne opazi in se ne zaveda nevarnosti. Nič na tem svetu ni zastonj in še tako dobra zadeva na prvi pogled vedno skriva pasti. Pri umetni inteligenci je to strah, da nas bodo algoritmi poneumili. Raziskave kažejo, da se to že dogaja.

Pred leti sem pisal, da naj otroci čim več pišejo na papir. Ne gre zgolj za to, da to dobro vpliva na njihov razvoj. Pravi razlog se skriva v dejstvu, da postopoma izgubljamo veščine, ki jih ne uporabljamo. Ne verjamete? Kdor zadnjih deset let le udriha po tipkovnici, naj skuša napisati daljši sestavek na list papirja. Najmanj, kar bo ugotovil, je, da ga pisanje utruja in da njegova pisava niti približno ni več lepa. Moja je katastrofalna. To ni edini primer. Če namesto branja besedil v izvirnem jeziku uporabljamo le še prevajalnike, izgubljamo sposobnost njihovega razumevanja. Ni težko ugotoviti, zakaj. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da možgani delujejo po načelu »uporabi ali izgubi«. Zelo podobno kot mišice. Tudi te moramo trenirati, da ne izgubijo sposobnosti, enako pa moramo skrbeti za možgane.

Znanstveniki so to dejstvo razložili na naslednji način. Živčne celice v možganih sproščajo nevrotransmitorje, ko po njih potujejo signali. Sprejmejo jih druge celice in tako se vzpostavijo nevronske poti, povezane z določenimi miselnimi procesi. S ponavljanjem se poti krepijo, če pa jih prenehamo uporabljati, oslabijo. Umetna inteligenca je nevarna, saj prevzema miselno delo. Dejal bi, da razmišlja namesto mene, kar je, roko na srce, večini še kako všeč. Toda raziskave, ena takšnih je pred kratkim izvedla Nataliya Kosmyna s sodelavci v medijskem laboratoriju MIT, kažejo drugačno sliko. Če ste članek prebrali do sem, potem ste na dobri poti, da vam umetna inteligenca ne uniči pameti.

Štiriinpetdeset udeležencev, starih od 18 do 39 let, je dobilo nalogo, da napišejo esej. Nekateri so uporabljali ChatGPT, drugi klasično spletno iskanje brez podpore umetne inteligence, tretji pa ničesar. Le svojo pamet. Vsem so snemali delovanje možganov (EEG), pri čemer jih je zanimalo predvsem, kako različni deli možganov sodelujejo med seboj. Rezultati ne bi mogli biti bolj nedvoumni. Skupina, ki je pisala brez pomoči digitalnih orodij, je imela najmočnejšo in najbolj razširjeno povezljivost. Skupina, ki je uporabljala iskalnik, je bila na sredini, medtem ko je imela skupina, ki je uporabljala ChatGPT, najšibkejšo povezljivost delov možganov, povezanih s pozornostjo, načrtovanjem, spominom in obdelavo jezika. Njihovi eseji so bili tudi brez duše, slogovno manj raznoliki in z manjšim besednim zakladom. Mimogrede, to se sklada z mojim opažanjem o vse bolj podobnih in suhoparnih opisih v spletnih trgovinah ter drugih besedilih, ki jih »piše« umetna inteligenca. S tem njihova zgodba ni končana. Težje so si zapomnili »svoja« besedila in citirali stavke, ki so jih pravkar zapisali.

Skrbeti bi nas moralo, da podobne težave opažajo tudi na področjih, ki imajo mnogo večji vpliv od šolskih esejev. V raziskavi so analizirali delo izkušenih specialistov endoskopije v štirih medicinskih centrih na Poljskem. Po uvedbi orodij umetne inteligence za odkrivanje polipov na debelem črevesu je drastično padla stopnja odkrivanja pri posegih, kjer jih niso uporabili. Pri 1443 takšnih kolonoskopijah se je delež zmanjšal z 28,4 odstotka pred uvedbo umetne inteligence na 22,4 odstotka že po nekaj mesecih njene uporabe. To pomeni relativni padec za približno 20 odstotkov. Rezultat je zaskrbljujoč zaradi hitrega širjenja umetne inteligence v zdravstvu. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi ponudniki iz tega ali onega razloga onemogočili uporabo storitev.

Čas je, da »bukvalno« vzamemo pamet v roke, saj uporaba umetne inteligence pogosto vpliva tudi na slabšanje sposobnosti kritičnega pogleda na stvari. To seveda ne pomeni, da bi morali umetno inteligenco prepovedati ali celo izklopiti. Pustite, naj vas razbremeni preprostejših opravil. Kompleksnejše pa prepustite svojim možganom. Sicer se bomo morali sprijazniti s poneumljanjem, ki ni več le teoretično. Poleg pisanja na papir je tu še en zgovoren primer. Koliko od vas bi se še znalo orientirati v prostoru in priti na cilj brez telefona ter satelitske navigacije?

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja appeared first on Tehnozvezdje.

Znanstveniki univerz UCLA in Berkeley so raziskali splet povezav, ki podpirajo teorije zarote o koronavirusu in prišli do novih zaključkov. Kako so nastale? Kako se širijo? Kaj ima pri tem Bill Gates, da je postal v očeh fanatičnih posameznikov osrednji zlobnež? Nekakšen Thanos sodobnega sveta, saj naj bi se po njihovem prepričanju namenil zmanjšati populacijo. Pri tem pa trčijo v paradoks. Trdijo, da cepljenje sterilizira ljudi, a ker ga zavračajo, se viša število presežnih smrti, kar kajpada prav tako vpliva na krčenje populacije. Se samo meni zdi, da s tem podpirajo natanko tisto, proti čemur naj bi se strastno borili?

Da bi prišli temu do kraja, kolikor je to seveda mogoča, so znanstveniki uporabili poznavanje folklore čarovniških procesov na Danskem, analizirali tisoče objav na družbenih omrežjih, s pomočjo umetne inteligence izluščili ključne posameznike, stvari in relacije ter rekonstruirali temelje teorije zarot o koronavirusu iz fragmentov spletnih objav. Model je na spletni strani angleškega častnika The Guardian predstavil profesor Vwani Roychowdhury iz univerze UCLA, kjer ga je razvil skupaj z ekipi oddelka za elektrotehniko in računalništvo.

Kot so čarovnice kuhale napoj in povzročale splave, naj bi Bill Gates izrabljal cepivo proti koronavirusi za prisilno sterilizacijo.

Histerija nekaterih skupin in posameznikov ni dosti drugačna od fanatičnosti lovcev čarovnic in inkvizicije v srednjem veku in še kakšno stoletje, ko se je ta že končal. Govorijo o izdajalcih, ki jim bodo sodili, pri čemer seveda nimajo v mislih normalnih sodišč in še manj obstoječih zakonov. Pozivajo, naj o posameznikih, pravzaprav o vseh, ki verjamemo, da je virus resničen in bolezen ni trivialna, zabeležijo čim več podatkov. Če vam sosed ni povšeči, ga boste prijavili. Kot so predniki tožarili pretežno ženske, ki jim iz tega ali onega razloga niso bile všeč. Tako se pri nas pogovarjajo v storitvi Telegram, ker jim je Facebook omejil možnost sporočanja, karkoli se jim zahoče, na Hrvaškem pa so celo odprli spletno stran za tožarjenje, ki je bila kaj hitro shekana. Če to ni pritisk na drugače misleče, širjenje sovraštva ali še kaj hujšega, kaj potem je?

Od kod se je torej vzel Bill Gates? Fanatiki potrebujejo nekoga, s komer strašijo. Nič novega. Skrajno desnosučni politiki so že pred leti iz Georgea Sorosa naredili levičarskega bavbava za mobilizacijo privržencev. Ne pomaga, da ni kriv za (skoraj) ničesar od očitanega, kar je izredno lepo razloženo v članku na spletni strani BBCja. Ko se je umetno ustvarjena podoba prijela, je ni sile, ki bi jo spremenila. Še naš premier jo z velikim veseljem širi. Dvomim, da ima Soros tolikšno moč, kot mu jo pripisujejo, toda zagotovo ni resnično, kar trdijo o Gatesu. Daleč od tega, da bi bil brezmadežen, a s čipiranjem ljudi, 5G-jem in globalno farmacevtsko zaroto, nima opraviti ničesar. Jasno, kot je jasno, da je novica o smrti novorojenčkov cepljenjih mam grozljiva laž. Kar bi hitro dojel vsak s kančkom soli v glavi, če bi se poglobil. V tem je glavna težava. Večina anticepilcev se ne, saj slepo sledijo vsemu, kar izjavijo samooklicani guruji pozitivnega razmišljanja, naravne imunosti in prehranskih dodatkov. Karkoli govorijo o Gatesu, je enako obtožbam čarovnic in še celo fanatizem in histerija sta enaka. Sprašujem se, ali od tistih časov povprečna inteligenca in splošna razgledanost ni niti malo napredovala.

Teorije zarote se pogosto pojavljajo po katastrofah in sila nenavadnih dogodkih ter uspevajo v okoljih, kjer primanjkuje zaupanja vrednih informacij.

Kaj so glede Gatesa ugotovili raziskovalci? Da je teorija verjetnejša, mora imeti skupno točko, najraje posameznika, ki združuje in povezuje trditve. Omrežje 5G je analiza zaznala kot ključni dejavnik, saj za razliko od obstoječih, ki se niso izkazala kot nevarna zdravju, napoveduje uporabo višjih frekvenc. Zanimiva je povezava s folkloro lova na čarovnice. Tedanji ljudje niso veliko vedeli o naravi stvari, zato je bilo za nerazumljive najlaže obtožiti nadnaravno. Ko je krava zbolela ali se ji je mleko skisalo, je gotovo morala biti kriva čudna samska soseda in njeni zvarki, ki jih je občasno kuhala. Če se danes počutite slabo, je seveda lažje kriviti bližnjo bazno postajo kot pomanjkanje gibanja in nezdrav življenjski slog. Dolgoletni šef Microsofta in eden najbogatejših ljudi nima nič z razvojem pete generacije mobilne tehnologije, a ker je globoko povezan s tehnologijo, je to za nekatere dovolj. Človek ima vpliv in ima moč. Moč, da financira razvojne projekte, in moč, da se pojavlja v vlogi humanitarca. Zadnje v vseh normalnih okvirjih velja za nekaj dobrega, toda v teoriji zarote je negativno. Trdijo, da je Gates obseden z depopulacijo. Če je res ali ne, teorija povezuje oboje. Zdravstveni program v Afriki in željo po zmanjšanju populacije. Na sceno stopi pandemija, strah in teorija, da je poreklo virusa razvojni laboratorij in da gre pravzaprav za biološko orožje ter Gatesovo spodbujanje razvoja cepiva. Krog je sklenjen. Cepivo ni namenjeno zaščiti pred virusom, saj vam tega pravzaprav vbrizga – ni važno, da za mRNA cepiva to ni res. Ker smo že povezali Gatesa s tehnologijo 5G, je za nekatere dejstvo, da je on vzrok pandemije. Ni še konec. Izdelovalci omrežne opreme in operaterji so se zarotili proti človeštvu. Virus je nastal na Kitajskem, s tem pa je samodejno biološko orožje tudi cepivo. Farmacija želi s cepivi zaslužiti in Gatesova povezava z Afriko je dokaz, da je skriti namen cepiva sterilizacija prebivalstva. Večje neumnosti v življenju še nisem slišal, vendar vanjo nekateri verjamejo z vsem srcem in umom.

Veliko nedolžnih, pretežno žensk, je bilo ubitih v čarovniških procesih. Anticepilska histerija danes povzroča nepotrebne smrti zaradi okužbe s koronavirusom.

Predniki so verjeli, da so za vse krive čarovnice. Zdaj se večina strinja, da čarovnic ni in da je bila gonja proti njim ena od slabših faz človeške civilizacije. Toda lahko jih razumem, zakaj so tako razmišljali. Glavna znanstvena knjiga je bila Biblija in vir novic nedeljske pridige, furmani in vaške klepetulje. Sanjalo se jim ni, od kod in zakaj udari strela, zakaj dežuje, ko dežja pridelki ne potrebujejo, in od kod bolezni ljudi in živali. Vsega so bili krivi zli duhovi in čarovnice, ker so se bratile z njimi. Danes je drugače. Znanost je cenjena, dosežki preverljivi, strele razjasnjene in novic je morda celo preveč. Pa vendarle nekateri verjamejo neumnosti, ki jih je zlahka argumentirano zavreči. Kaj nato porečejo znanstveniki? Ponudijo preprost odgovor. Preobilje dostikrat kontradiktornih informacij sproži podoben učinek kot pomanjkanje. Dodajam še načrtno poneumljanje, ki smo mu priča zadnji dve desetletji, in smo, kjer smo. V svetu vse večjega vraževerja, fanatizma in zanikanja dejstev.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Od srednjega veka nismo prav nič pametnejši! appeared first on Tehnozvezdje.

Načini zbiranja in analize podatkov, naših podatkov, so zapletenejši od razumskih sposobnosti povprečnega uporabnika. Resnico je v seriji objav na družbenem omrežju razkril strokovnjak za zasebnost Robert G. Reeve. Za vas ne vem. Jaz mu verjamem. Že zato, ker je »srhljivejša« od golega prisluškovanja.

Pravi, da je po obisku pri mami, začel dobivati oglase za zobno kremo, ki jo uporablja ona in jo je tudi sam tisti teden, ko je bil pri njej. Pri tem poudarja, da ni iskal podatkov na spletu in se o njej ni pogovarjal. Kako to, da je začel prejemati oglase. Razlago začenja z dejstvom, da aplikacije za družbena omrežja ne prisluškujejo uporabnikom. Kdor misli tako verjame v teorijo zarote, ki je bila že večkrat ovržena, kajti podatki, ki jih telefoni oziroma aplikacije ves čas zbirajo in pošiljajo na splet, so zgovornejši. Unikatna številka naprave. Lokacija. Demografski podatki. Nato jih sistemi za analizo primerjajo z bazami podatkov, ki so mu na voljo. Če so. Kje kupujete, kaj kupujete in podobno. Sposobni so kombinirati podatke z različnih računov spletnih storitev. Vsem smo dali naslov elektronske pošte, morda celo telefonsko številko in pristali na zbiranje in deljenje podatkov s kljukico pri strinjanju s pogoji uporabe in varstva zasebnosti. Marsikaj zanimivega je zapisano v formalnih besedilih, ki jih večina uporabnikov nikdar ne prebere. Od tega katere podatke bodo zbirali, seveda jih zbirajo več, kot jih nujno potrebuje za kakovostno delovanje storitve, do dovoljenja, da jih delijo s komerkoli.

Zdaj šele postane zanimivo. Telefoni ne beležijo samo lokacije, na podlagi satelitskega sprejemnika ali drugih načinov pridobivanja geografskega položaja, temveč še katera omrežja in katere mobilne naprave so v bližini. Algoritmi na strežnikih oblikujejo navidezno rekonstrukcijo socialne mreže vsakega uporabnika. Na oder stopijo oglaševalci. Kaj me zanima, mojo zgodovino brskanja in nakupovanja primerjajo s podatki o posameznikih v moji bližini in mi začnejo prikazovati oglase na podlagi širšega poznavanja prijateljev, družine in sodelavcev. Marsikaj nam je skupno. Če nekateri uporabljajo nek izdelek, je veliko možnosti, da zanima tudi mene. »Vedo, katero pasto uporablja mama. Vedo, da sem se dlje časa zadrževal pri njej. Poznano moj račun na Twitterju. In zato mi ta prikazuje oglase za zobno kremo, ki je ne poznam in je nikdar nisem kupil.« Nobene potrebe ni po prisluškovanju, saj je dovolj združiti podatke, ki so jim tako ali tako ves čas na voljo.

Primer ni osamljen. »Pogovarjala sva se o česnu in kmalu sem dobil oglas za stiskalnik«. Ni važno, ali je bilo res ali gre za popolno izmišljotino. Izrekel jo je nekdo, ki ves čas manipulira s teorijami zarote, a zgornja razlaga osvetli tudi ta primer. Morda je brskal po spletu in se ustavil na receptu za špagete s česnom oziroma je to prejšnji dan počela oseba, s katero sta potem skupaj iskala recept za kosilo tistega dne. Morda je bilo v ozadju še kaj ali ne, kajti združeni (agregirani) podatki so izredno zgovorni.

Ni dvoma, da je zbiranje podatkov in sledenju uporabnikov po spletu preraslo neko pričakovano raven, ko stvari postanejo družbeno nevarne. Ti, ki vedo, kako tehnologija deluje, se hkrati zavedajo, da je bolje, če uporabniki verjamejo v prisluškovanje. Ker ne obstaja, ga ni mogoče dokazati in je lažje zavreči trditve o zlorabi podatkov kot neutemeljene. Bolje je, da ljudje verjamejo v teorije zarot, kot da začnejo razmišljati s svojo glavo. Povprečna inteligenca pa se niža in elite neovirano vladajo!

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Telefon ne prisluškuje, ker mu ni treba appeared first on Tehnozvezdje.