Kaj bi nekateri dali za to možnost, ko so iskali podnapise za filme iz saj veste katerih virov, kjer ustrezne besedilne datoteke ni bilo zraven. Pa tudi, če je bila, kakovost prevoda ni bila niti blizu ravni, ki jo danes zmorejo algoritmi. Lepa bera programov na platformi Neo (TV SLO 1 in 2, POP TV, Kanal A, Planet TV (2), Gold TV, Arena Sport 1 (Premium), Sport TV, Nova 24 TV, Docubox in Fox News, slednja tudi v angleščini) že podpira samodejno podnaslavljanje, nekateri dodatni se bodo pridružili kmalu. Ne deluje še v živo in tudi pri ogledu nazaj je treba nekoliko počakati, čeravno obljubljajo, da naj bi delovalo že z desetsekundnim zamikom. Vendar za marsikatero vsebino ni usodnega pomena, da si jo ogledujemo (skoraj) povsem v realnem času, še za tekmo komajda.

Tu ne gre za zamenjevanje podnapisov v serijah in filmih, ki so z njimi že tako ali tako opremljeni (razen na določenih programih, pri Telekomu je tak denimo Docubox, ki so mu ravno zaradi lažjega spremljanja dokumentarcev v angleškem jeziku vključili samodejne podnapise, tako v angleščini kot v slovenščini), a po drugi strani bi lahko kdo vzel zgled Telekoma Slovenije toliko resno, da bi kaj podobnega razvil ali odkupil ravno za opremljanje filmov in serij. Določeni pretočniki bi bili tudi s samodejno generiranimi slovenskimi podnapisi na povsem drugem nivoju kot so brez njih. Poanta pri Neu pa je vendarle v podnaslavljanju oddaj, pri katerih morda niti ne bi pomislili na to možnost, in ki so povrhu vse v slovenščini. Saj to pa ja razumemo! No, ne nujno vsi. Nekateri prebivalci se tukajšnjega jezika še niso dovolj dobro naučili, da bi lahko nemoteno spremljali športni prenos, informativno ali zabavno oddajo. Kot tudi mi lažje gledamo film v angleščini, če se na dnu zaslona prikazujejo še angleški podnapisi. Že za učenje tujih jezikov, pravilno izgovorjavo in lažje pomnjenje novih besed vemo, da televizija k temu zelo pripomore. Zakaj ne bi podnapisi pri slovenskem programu k učenju slovenščine?

Potem so tu gluhi in naglušni, takih je menda skoraj desetina živečih v Sloveniji. Njim je drug način prenašanja izrečenega, ne slušni, ključnega pomena, da sploh lahko razumejo, kaj se na zaslonu dogaja. Pa najmanj še tretji in četrti namen za te podnapise. Včasih se televizije ne da gledati z zadostno glasnostjo. Ali nekoga motimo, ker želi poslušati nekaj drugega, ali ne želimo zbuditi otroka (oz. delamo na tem, da bi najprej sploh zaspal), razlogi so lahko različni, in če podnapisi pripomorejo, da vseeno spremljamo, kar pač želimo gledati, to pomeni lepo pridobitev. Spet drugič je nekaj v okolici preprosto preglasno, najsi bo sesalnik, mešalnik, morda celo udarno kladivo. Znova pridejo na pomoč podnapisi (potencialno sicer tudi slušalke z aktivnim dušenjem hrupa).  

Glede na dozdajšnje izkušnje s »transkripcijo« slovenščine, denimo v Microsoftovih pisarniških programih ali storitvi Tipko (to med drugim uporabljajo sodišča), sem s kakovostjo podnapisov v Neu zelo zadovoljen. Seveda niso popolni. Zgoda se kakšna napačna prepoznava besede, imena, pojma. Tudi nepravilno postavljeno ločilo, konec povedi in še kakšna druga nerodnost. Pri prevajanju iz angleščine v slovenščino lahko tudi kakšen »napačen prijatelj.« Vendar je vse to pravzaprav dokaj redko, glede na to, da govorci običajno nikakor niso perfektni in bi lahko UI zlahka še marsikaj razvozlala narobe. Zagotovo bo so početi »v živo« še dodaten izziv, z zdajšnjim nivojem kakovosti pa se da vsebine spremljati najmanj tako dobro kot z ne najboljšimi prevodi, ki jih zagotavljajo njihovi ponudniki oz. distributerji.

Princip prikazovanja je podoben kot smo ga navajeni, vendar bi se lahko prikazala zgolj ena vrstica naenkrat, ne dve, kajti na ta način podnapisi nekoliko prehitevajo izgovorjeno. Seveda pa je to veliko bolje od ameriškega načina, kjer se, resda v živo, izpisuje beseda za besedo (na koncu pa se po možnosti še popravi celotna poved v nekaj približno slovnično pravilnega), kajti pri takem pod oz. nadnaslavljanju je dogajanja na zaslonu preveč in postaja moteče.

Telekom je samodejne podnapise omogočil tudi v aplikaciji Neo in spletnem vmesniku (Neo.io), ni jih »rezerviral« zgolj za večpredstavnostni sprejemnik, kar je tudi dobrodošlo. Priporočam, da zadevo preizkusite in prepričan sem, da je ne boste uporabili zgolj enkrat.

The post Ko bi tako zmožnost ustvarjanja podnapisov imeli že pred četrt stoletja … (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Strokovnjaki Telekoma Slovenije so v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvili napredno rešitev, s katero NEO nudi samodejno ustvarjene podnapise. Sistem prepoznava izgovorjeno in s pomočjo umetne inteligence ustvari kakovostne podnapise. Podprti so slovenski podnapisi za slovensko govoreče programe in angleški podnapisi za angleško govoreče programe. Storitev je na voljo ob ogledu nazaj, v prihodnosti pa bo tudi pri TV v živo.

»Poleg izboljšane dostopnosti za osebe z okvarami sluha pride funkcija prav tudi v številnih drugih situacijah. Na primer, če gledate televizijo v hrupnem okolju, prav tako je uporaba podnapisov koristna pri učenju jezika, saj si lažje zapomnite nove izraze in pravilno izgovorjavo. Funkcija samodejnih podnapisov je dobrodošel dodatek k funkcionalnosti NEO multimedijske platforme oziroma ena tistih, ki se jih bo marsikdo razveselil. Nobenega dvoma ni, da jo boste z veseljem uporabljali, Telekom Slovenije pa s to nadgradnjo drži obljubo o stalnem nadgrajevanju NEO izkušnje,« je poudarila Katja Šajnovič, direktorica Razvoja poslovanja v Telekomu Slovenije.

Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: »Pozdravljam prelomni korak Telekoma Slovenije k večji vključenosti tisoče ljudi v naši državi, ki imamo težave s sluhom. Samodejni podnapisi na platformi NEO so izjemnega pomena za gluhe in naglušne, saj omogočajo lažje spremljanje TV-vsebin. To je velik napredek za dostopnost in enakopravnost. Veseli nas tudi, da so pri Telekomu Slovenije prisluhnili našim povratnim informacijam s storitvijo in bodo tudi v prihodnje njene zmožnosti še nadgrajevali.«

Trenutno so podnapisi na voljo na naslednjih programih:

• TV SLO 1
• TV SLO 2
• POP TV
• Kanal A
• Planet TV
• Planet 2
• Gold TV
• Arena Sport 1
• Arena Sport 1 Premium
• Sport TV
• Nova 24 TV
• Docubox (tudi v angleškem jeziku)
• Fox News (tudi v angleškem jeziku)

Nabor programov se bo še povečal. Več podrobnosti o vklopu podnapisov in samodejnih podnapisih.

Enotna NEO izkušnja na vseh zaslonih in napravah odslej še boljša

Telekom Slovenije je ob tej priložnosti predstavil tudi prenovljeni storitvi NEO.io za ogled TV vsebin preko interneta ter NEO TV Lite za ogled TV vsebin na pametnih televizorjih. Novost je izboljšano delovanje ter poenotena uporabniška izkušnja na vseh zaslonih – TV, računalniku, pametni televiziji in mobilnih napravah.

The post Telekom Slovenije uvaja napredne samodejne podnapise na platformo NEO appeared first on Tehnozvezdje.

V Telekomu že nekaj časa poudarjajo svojo ekspertizo glede slovenščine in trdijo, da je njihova tehnologija, ki jo skupaj razvijajo notranji in zunanji strokovnjaki, pri prepoznavanju glasovnih ukazov bolj napredna in zanesljiva od tistih pri velikih globalnih ponudnikih ali domači konkurenci. O tem sicer težko sodim, ker imam premalo konkretnih izkušenj, toda večino tistega, kar sem za med različnimi preizkušanju izrekel, je sistem razumel najmanj dovolj pravilno ali pa povsem točno, tako da sem vedno dobil tudi prave odgovore, predloge oz. iskalne zadetke. O tem, ali so bili dejansko koristni in v pomoč, bi se kdaj dalo razpravljati, vendar to ni bila posledica morebitnega nerazumevanja mojih izrečenih besed ali povedi (pogosto tovrstne ukaze tvorimo nekoliko neslovnično), temveč drugih vidikov algoritmov.

Naslednji korak, ki ga prav tako pripravljajo že nekaj časa, je samodejno generiranje podnapisov. Vsebine, ki same po sebi nimajo podnapisov, bi torej sistem – Neo – sproti podnaslavljal. Če smo natančni, ne povsem sproti, vendar do tega še pridemo. Kot pojasnjujejo, za začetek v slovenščini in angleščini, o potencialnih dodatnih jezikih za zdaj ne govorijo, vendar lahko sklepamo, da o njih vsaj razmišljajo (verjetno o nemščini in italijanščini). Slovenskim oddajam bi dodajal slovenske podnapise, vsebinam v angleščini pa lahko angleške ali pa simultano strojno prevedene v slovenščino. Torej bi pri slednjih hkrati potekala dva procesa – najprej prepoznavanje izgovorjenega in pretvarjanje tega v besedilo, nato pa še prevajanje.

Za koga bi bilo to primerno? V Telekomu pravijo, da za gledalce, ki imajo težave s sluhom ali  ne želijo imeti televizorja oz. zvočnikov na glas, toda marsikdo preprosto ne razume čisto vsega, kar govorijo na programih brez podnapisov, zato bi bili ti pogosto dobrodošli.

Kot rečeno, zadeva na začetku ne bo delovala pri gledanju oddaje, prenosa ali česarkoli v živo, v »linearnem« programu. Predvidena je pri ogledu za nazaj, od tistega trenutka naprej, ko je slednji za posamezno vsebino na voljo. To pa je zelo kmalu po začetku predvajanja. V Telekomu pojasnjujejo, da mora sistem najprej imeti uporaben zvočni zapis (denimo celotne povedi), poleg tega pa mora razumeti kontekst. »Podnapisi morajo izgledati čim bolj normalni. Če je cena za to, da dobro razumeš program, ogled z desetimi z 10 s zamika, se mi zdi zelo majhna žrtev,« ocenjujejo Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev. V ZDA in še kje v tujini poznajo sprotno podnaslavljanje, pri katerem se ena za drugo izpisujejo posamezne besede in pogosto sistem šele na to sestavi pravo poved, kar se tudi zelo jasno opazi, saj se premeša vrstni red besed in spremeni še kaj. V Telekomu tega nočejo, temveč želijo ponuditi tok podnapisov, kot smo ga navajeni pri filmih in serijah. Takega, kot bi bil pripravljen vnaprej.

Kako daleč so s samodejnim generiranjem podnapisov in kdaj bi storitev lahko zaživela na platformi Neo, so v Telekomu Slovenije še nekoliko skrivnostni. Prihodnje leto bi se morda lahko nadejali kakšne objave v tej smeri. Tisto, kar smo imeli priložnost videti, deluje obetavno, vendar je bilo v kontroliranem okolju.

The post Naslednja televizijska novost – Samodejno ustvarjeni podnapisi, tudi v slovenščini appeared first on Tehnozvezdje.

Zadnji izjemno očiten primer je letošnja poletna animirana uspešnica Vrvež v moji glavi 2. Gre za film studia Pixar, ki je v lasti korporacije Disney. Ta ga je zato tudi lahko hitro, takoj ko se je izteklo »kinematografsko okno,« vključila v katalog omenjenega pretočnika. Tam je na voljo s kopico jezikov, v katere je sinhroniziran, in tudi preveden s podnapisi, a ne s slovenščino. Toda hkrati so ga v Disneyju ponudili še v prodajo in (v kratkem) izposojo znotraj digitalnih trgovin, kot sta Apple iTunes in Google TV. Tam je na voljo sinhroniziran v slovenščino in s slovenskimi podnapisi, zato tako lahko v njem uživajo tudi mladostniki, ki jim je primarno namenjen, z ne tako dobrim znanjem angleščine, da bi mu lahko v tem jeziku, brez pomoči sledili. Za naročnike na Disney+ je tako v dobro njihovih otrok najboljša rešitev, da film plačajo še enkrat in si ga ogledajo s tako zvočno sledjo, kakršna bi sicer morala biti že v pretočni storitvi, a je žal ni, ali vsaj s podnapisi.

To seveda ni edini primer. Filmi Kennetha Branagha s priljubljenim detektivom Herculom Poirotom (Smrt v Benetkah, Umor na Orient Expressu, …) so prav tako v trgovinah na voljo s slovenskimi podnapisi, na pretočniku Disney+ pa brez. Enako velja za oba dela sage Dune (Peščeni planet) in še marsikaj drugega bi lahko našli. Vsi so bili konec koncev poslovenjeni že za predvajanje v kino dvoranah. Očitno pa Disney ne želi plačati licenc za slovenske prevode in sinhronizacije. Kljub temu, da pretočniku zvišuje cene (v Sloveniji nazadnje lani, ponekod drugod pa tudi letos) in začenja preganjanje uporabnikov, ki si »sposojajo« geslo za storitev od nekoga drugega zunaj njihovega gospodinjstva.

Že od prihoda te storitve na slovenski trg opozarjam tudi na žalostno dejstvo, da je bil celoten katalog Disneyjevih otroških vsebin (risank in celovečernih animiranih filmov) prej na pretočniku HBO Max (oz. HBO Go, zdaj Max) dostopen s slovensko sinhronizacijo. Po selitvi v Disney+ je le še v angleščini in kopici za slovenski trg nepomembnih jezikov (niti ne v hrvaščini, ki jo ima rad Netflix), kar je za slovenske gledalce pomembna degradacija. Risanke s tem pretežno postanejo neuporabne za svojo ciljno skupino, predšolske otroke (pa tudi starejše).

Izgovor, »Češ, saj otroci znajo angleško,« ali, »Dobro je, da se čim prej naučijo,« je prav tako napačen. Prav bi bilo, da bi spodbujali slovenščino in jo od ponudnikov vsebin zahtevali. Žal je država zaradi evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, med katere spadajo pretočniki, ne more. Lahko bi jo kvečjemu tista, kjer imata Disney in Netflix sedež evropske podružnice, če od tam upravljata omenjena pretočnika za evropske trga.

Vseeno bi glede na to, da za marsikatere njegove vsebine prevodi že obstajajo, za ostale, katalog ni zelo obsežen, pa bi se jih dalo preskrbeti, Disney zlahka vključil slovenske podnapise in sinhronizacijo. Tudi strošek bi bil zanj na ravni korporacije nepomemben. Gre predvsem za voljo in odnos do posameznega trga.

The post Če ima Disney kakšne izgovore, da ne doda slovenščine, so slabi appeared first on Tehnozvezdje.