Slednje živali s pomočjo sledilnika ni nič novega. Rešitve so, toda skoraj vse zahtevajo nakup satelitskega sprejemnika z oddajnikom, ki ga ima žival na telesu. In plačevanje mesečnih strokov za podatkovno povezavo. Največkrat preko mobilnih omrežij, ki nudijo v večini razvitega sveta daleč največjo pokritost. Ali se lahko mesečnih stroškov znebimo? Lahko, če uporabimo rešitvi, ki pravzaprav nista temu namenjeni. Če si upamo improvizirati!

Marsikomu bo najprej na pamet padel Applov sledilnik Airtag. Značilno zanj je, da ga zaznajo in pomagajo iskati vsi uporabniki Iphonov, ki funkcije ne izključijo. Njihov tržni delež je okoli 20-odstotni, zato je malo verjetno, da žival ne begu ne bi naletela na vsaj enega. Zlahka jo bomo našli, če se bo le potepala po urbanih področjih in ne bo preganjala zajcev po gozdovih. Teorija se seveda razlikuje od prakse. Žival ni šop ključev. Redko kdaj je pri miru. Ko jo s pomočjo funkcije »Find My Phone« želimo poiskati, vidimo lokacijo, kjer je bila zadnjič v dosegu nekogaršnjega Iphona. Če imamo srečo, je še vedno tam. A v najslabšem primeru vsaj omejimo področje iskanja.

Pogoj je kakopak, da ste lastnik omenjenega telefona. Obesek je lahek, zato ne moti živali, baterija zdrži do enega leta, medtem ko se cene gibljejo okoli 36 evrov. Podoben sledilnik je pred časom ponudil Samsung, vendar njegov sistem (še) ni zaživel. Slovenski Chipollo pa deluje le v dosegu uporabnikovega telefona.

Druga možnost je nekoliko dražja, 119 evrov za dobo treh let (potem vsako leto 9,9 evrov), a je zato natančnost boljša. Francosko podjetje Invoxia nudi sledilnik Pet Tracker, ki tehta samo 15 gramov in ima življenjsko dobo baterije en mesec. Ravno tako ali še bolj je primeren Mini Tracker, ki se od prvega razlikuje v odsotnosti funkcije spremljanja zdravja in obnašanja živali, a zato baterija zdrži do 3 mesece. Večina nima večje potrebe, da bi spremljala dejavnost ljubljenčka, bolj zanimiva je njegova lokacija. Iskanja tudi v tem primeru poteka na zahtevo v aplikaciji, le da napravica z vgrajenim satelitskim sprejemnikom (GPS) naprej pridobi natančno lokacijo in jo nato javi preko omrežja Sigfox ali Lora. Pokritost v Sloveniji lahko preverite na tej povezavi. Ni popolna, a vendarle dovolj, da lahko marsikje žival najdemo, čeprav se ne zadržuje na urbanem področju oziroma nam ni treba čakati, da se v dosegu pojavi nekdo z Iphonom v žepu.

Na začetku sem omenil praktičen primer. Katera rešitev je bila sprejeta. Obe! Zakaj ne. Sprejemnika sta majhna in lahka in z dovolj dolgo življenjsko dobo baterije. Od viška glava ne boli.

The post NEDELJSKI NASVET: Kuža je pobegnil, kako ga najdem? appeared first on Tehnozvezdje.