Igričarski telefoni so hecne živali. Imajo mnoge močne atribute, a vseeno ne prodrejo med množice. V Pocu seveda želijo to spremeniti, predvsem s poudarjanjem lastnosti, ki bi lahko premamile tudi potencialne kupce zunaj igričarske sfere. Poglejmo, kako dobro jim to uspeva.

F4 GT kot »običajni« telefon

Velik zaslon s hitrim osveževanjem, procesor z vrha ponudbe z nekoliko konkretnejšim hlajenjem, dovolj zmogljiva baterija za dolgotrajno igranje, na račun vsega naštetega nekoliko debelejše ohišje, glasen zvočnik (ali dva), nekaj oblikovnih posebnosti za bolj izstopajoč videz in, morda najbolj pomembno, sprožilnika na daljši stranici za imitiranje krmilnika z igralnih konzol. To je skupek lastnosti za igričarski telefon in ta seznam F4 GT povsem obkljuka ter še kaj doda. Največji vtis nedvomno naredi polnjenje s priloženim, ogromnim, 120-vatnim napajalnikom. Z njim se telefon polni tako hitro, da mi ga niti enkrat ni uspelo odklopiti, preden je baterija prišla na 100 odstotkov. Želel bi si, zavoljo njene kondicije na dolgi rok, omejiti najvišjo raven napolnjenosti na 90 ali celo 85 odstotkov, vendar tega telefon ne ponuja. Trajanje baterije je sicer solidno dolgo, seveda pa jo grafično zahtevne igre izpijejo v nekaj urah. Ker pa bo v manj kot 20 minutah znova polna, to ni težava.

Zaslon bo zagotovo navdušil vsakogar. Je namreč 6,67-palčni OLED z 10-bitnimi barvami, osveževanjem 120 Hz in zadostno svetilnostjo za dobro viden učinek HDR pri tovrstnih vsebinah. Seveda se najdejo še bolj prepričljivi zasloni, a za nekaj stotakov višjo ceno. Redki pa so telefoni s tako dobrimi zvočniki. Posebnost je predvsem v tem, da sta tako spodaj kot zgoraj enakovredna, medtem ko se večina za stereo učinek zanaša kar na manjši zvočnik za pogovore. Zato je zvok bolj poln in tudi glasnejši. Večinoma je navdušujoč tudi procesor Snapdragon 8 prve generacije, še posebej, če telefon z njim ne stane tisočaka ali več. Zaradi njega je vse zelo odzivno, ni zatikanja niti pri množici »odprtih« aplikacij in igre tečejo gladko pri visokih grafičnih podrobnostih. Toda tisti najbolj zahtevni naslovi vseeno zahtevajo izbiro ne povsem najvišjega nivoja grafičnih podrobnosti, kajti neprestano obremenjevanje procesorja na polnih zmogljivostih se hitro odrazi v upočasnjevanju, ker hlajenje, četudi je bolj napredno kot denimo v telefonih serije Xiaomi 12, tudi ne uspeva dovolj hitro odvajati toplote. Tako je skozi 15-minutni test procesor večina časa deloval s taktom, znižanim za tretjino, kar nas je glede obljube proizvajalca nekoliko razočaralo.

Podobno bodo zahtevne vsaj rahlo razočarale fotografije, manj ali sploh ne pa video posnetki. Glavni od treh objektivov s 64-milijonskim tipalom spodobno opravlja svoje delo in če sodimo po tem, da je video (4K) presenetljivo dober, bi se najbrž dalo tudi fotografski vidik z ustrezno obdelavo signala še nekoliko izboljšati. Tako pa so fotografije večinoma nekoliko anemične, pogosto s pretirano zeleno, povprečnim dinamičnim razponom in nekoliko umetnih izgledom, še posebej z vključeno umetno inteligenco. Brez nje se mi videz, kot običajno, zdi bolj naraven. Rezultati so solidni, vendar prej na ravni (kakovostnega) telefona za 400 kot za 700 evrov. Na žalost množice pik na tipalu, privzeto so fotografije kajpak 16-milijonske, niso izkoristili za »zum« brez izgube kakovosti, saj se že pri dvakratni povečavi vidi, da je zgolj digitalna in zato slabe kakovosti. Po drugi strani je obdelava pri videu presenetljivo lepa, podrobnosti so dobre, tudi dinamika boljša kot pri fotografijah, le odbleskov je nekoliko preveč. Ekstra široki objektiv je daleč od te ravni, ima slabo optiko in tudi barve, medtem ko je o makro objektivu z dvomilijonskim tipalom škoda vsake besede.

Povezljivost je na pričakovano visokem nivoju, saj so tu 5G, Wi-Fi 6, bluetooth 5.2. Uporabniški vmesnik MIUI 13 se ne razlikuje kaj dosti od tistega v telefonih Xiaomi, kajti Poco je druga stvar zgolj po imenu. Vmesnik je povsem v redu in nevsiljiv, da se ga prilagoditi po svojih željah, želel pa bi si malo bolj ažurnih posodobitev, predvsem varnostnih.

Še nekaj besed o odklepanju s prstnim odtisom. Tipalo je v stranski tipki in deluje izvrstno, kot pa se mi je dogajalo že pri kakšnem telefonu z oznako Xiaomi, sem tudi tega moral pogosto odklepati s kodo PIN. Ne zato, ker tipalo ne bi prepoznalo mojega prsta, temveč, ker je med »valjanjem« po rokah slednje tolikokrat zaznalo željo po odklepanju, a nato ne tudi shranjenega odtisa, da je telefon prešel v varnostni način in zahteval odklepanje z drugim elementom. Morda kdo nima teh težav, zame pa je ta lastnost pri mobilnikih naveze Xiaomi-Poco še kar nadležna.

Kaj pa igričarski dodatki?

Glavna zanimivost te naprave sta sprožilnika na desni stranici, ko je telefon pokončno, oz. zgoraj, če ga obrnemo v vodoravni položaj. Za razliko od nekaterih drugih podobnih rešitev sta to izskočni fizični tipki. Uporabnik se s pretikaloma oz. drsnikoma ob njiju odloča, ali naj bosta »zunaj« ali skrita. Za njuno v uporabo v igrah je treba te poganjati čez nekakšen zbirni center, aplikacijo Game Turbo. Potem se ob strani prikaže črtica in s potegom od roba telefona se nato odpre prekrivni meni, kjer je mogoče nastavljati marsikaj, tudi to, kaj počneta sprožilnika. V bistvu imitirata dotikanje zaslona na določeni točki oz. območju, torej se ju da uporabljati namesti pritiskanja na navidezno tipko. Kar zna biti v nekaterih igrah priročno in hitrejše, v drugih pa skoraj malo odveč, odvisno od žanra in načina igranja. Ne bi rekel, da je to nujen dodatek za igranje, lahko pa pride prav in morda celo prinese nekaj tekmovalne prednosti.

Ti tipki je sicer mogoče uporabiti tudi kot bližnjici pri običajni uporabi telefona, tudi ko je zaslon zaklenjen. Vendar se v praksi dobro obnese le dvojni pritisk, denimo za svetilko ali vstop v fotoaparat, medtem ko je daljši pritisk prelahko sprožiti po nesreči in sem ga zato po nekaj dneh izključil.  

Vse te pridobitve vplivajo na debelino in maso telefona, ki sta nekoliko nad tem, kar danes pričakujemo. Ne da bi bil predebel ali pretežak za večino rok, se je pa treba zavedati tega »davka«, kajti drugi s podobnimi zmogljivostmi so za odtenek tanjši in lažji. Je pa izdelava dobra, nikjer ni kakšne plastike in še na zadnji strani je nekaj vzorcev za razbijanje monotonosti. Prodajajo sicer tudi rumeno izvedbo, ki je še bolj vpadljiva od naše testne sive.

Za koga zanimiv dodatek bi bila tudi večja količina pomnilnika, saj različica z 256 GB prostora za podatke, prinaša tudi nadgradnjo z 8 na 12 GB delovnega pomnilnika. Koliko bi se to poznalo v praksi je vprašljivo, a na dolgi rok ne škodi nekaj zaloge, ko sistem in aplikacije postanejo z leti še bolj požrešni, to pa se dogaja vedno in se bo tudi v prihodnje. Žal v Sloveniji te različice ni naprodaj in četudi z 8 GB pomnilnika telefon deluje več kot zadovoljivo, pa je omejenost na 128 GB zame eden ključnih razlogov, da tega telefona ne bi kupil. Še posebej za igričarje, ki želijo preigravati več najnovejših (in starejših) naslovov, saj ti zasedejo veliko prostora, pa že tako je danes 128 GB na spodnji meji.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Lep zaslon
• Zanimiva zunanjost telefona
• Dvojica enakovrednih, glasnih stereo zvočnikov
• Dobre zmogljivosti
• Zares ekstremno hitro polnjenje
• Sprožilnika sta lahko uporabna med igranjem in med vsakdanjo uporabo
• Atraktivna cena

GRAJAMO:

• Ob resnejših naporih procesorja je segrevanja in upočasnjevanja malenkost preveč
• Fotoaparat ni na ravni cenovnega razreda
• Tipalo prstnih odtisov v stranski tipki vse prepogosto zazna »poskuse« odklepanja, ki to niso
• Naprodaj je zgolj različica s 128 GB podatkovnega pomnilnika

The post Poco F4 GT: Ponuja marsikaj za svojo ceno, a čudežev ne pričakuj appeared first on Tehnozvezdje.

Za zdaj bera telefonov z letnico 2022 ni kdo ve kako navdušujoča. Modelov je manj, resnične novosti so redke, marsikateri izdelek se komajda v čem pomembnem razlikuje od predhodnika, pri nekaterih so proizvajalci celo storili korak nazaj. Vseeno pa določene izboljšave in spremembe so. Tako je denimo Samsung pri liniji Galaxy S22 izboljšal kamere, še posebej glavni in teleobjektiv (ki prej to sploh ni bil), in materiale ohišja. Xiaomi je sploh prvič pripeljal na slovenski trg celotno osrednjo družino telefonov, letos z oznako 12, pri kateri je tudi opravil kar zanimivo diverzifikacijo modelov. Realme ima v ponudbi modele, ki se morda nekoliko preveč prekrivajo, a po drugi strani marsikateri od njih ponuja dobro vrednost za denar. Honor šele zdaj nastopa z zares vrhunskim modelom, na trg vstopa znamka Vivo.

Četudi je izbira nekoliko skromnejša, kot bi si želeli, sploh po številu zastopanih znamk, je vendarle dovolj pestra, da smo lahko izbrali naše favorite od teh, ki so prišli v prodajo v prvi polovici leta. Pri tem smo jih razdelili v tri osnovne cenovne razrede – spodnji je nekje do 400 evrov, zgornji nad 800 evri, in srednji vmes. Več razredov se na ne zdi smiselnih in predvsem pri cenejših še enkrat poudarjamo, da približno sto evrov več pomeni neprimerno boljši telefon v malodane vseh vidikih.

Najboljši telefon za večino kupcev: Samsung Galaxy S22+

Korejskemu podjetju je tokrat uspelo izdelati z vseh vidikov prepričljiv in cenovno konkurenčen telefon. Je tako kakovosten, da za večino uporabnikov, ki ne rabijo pisala ali zares nujno še 10-kratne optične povečave pri fotoaparatu, ni prav nobenega razloga, da bi posegali po dražjem, večjem in za uporabo bolj neudobnem Galaxyju S22 Ultra. Ne ponuja sicer česa hudo izvirnega, a vse od ohišja, prek zaslona, procesorja (ta bi sicer lahko bil enak, kot za ameriške kupce, ne znova nekoliko inferioren), pomnilnika, povezljivosti, baterije, do foto-video zmožnosti, podpore s posodobitvami ter »malenkosti«, kot sta brezžično polnjenje in vodoodpornost, je na nivoju. Plusu dajemo glas, ker v primerjavi z »osnovnim« S22 ponuja večji zaslon in večjo baterijo ter boljše odvajanje toplote.

Poleg tega je za odtenek cenejši in hkrati v nekaterih ključnih lastnostnih (fotografija, video, segrevanje, programska oprema) boljši od Xiaomijevega neposrednega konkurenta (12 Pro), tudi pri Applu je za podobno vsestranski foto-video sklop s teleobjektivom in za zaslon z dinamičnim osveževanjem ter visoko svetilnostjo v načinu HDR treba seči še konkretno globje v denarnico. Morda ga lahko Honor Magic4 Pro, Vivo X80 Pro, iPhone 14 Pro ali še kakšen drug do konca leta sklati s prvega mesta, a zdaj je kar trdno zasidran na njem.

Najboljši z nekaj kompromisi: Xiaomi 12X

V letošnji liniji 12 ima Xiaomi za zdaj tri modele, morda se jim pridruži še Ultra, morda ne. Toda med obstoječimi je po naši oceni najbolj zanimiv najcenejši 12X, ker za zelo spodobno ceno izpolnjuje lep nabor premijskih zahtev, kot so kvalitetno ohišje, zelo lep in tehnološko napreden zaslon, vsestranski fotoaparat, odlična povezljivost, hitro polnjenje, stereo zvočnika in zadostne zmogljivosti za vsa opravila. Hkrati je tudi med manjšimi androidnimi telefoni na trgu in prav tu pride do izraza izbira procesorja, saj se Snapdragon 870 segreva bistveno manj kot Snapdragon 8 prve generacije v modelu 12 (in 12 Pro), hkrati pa velika večina kupcev med vsakdanjo uporabo telefona ne bi zaznala nobene razlike. Pametne izbire ključnih komponent so včasih pomembnejše od papirnatih »specifikacij«. Da to ni povsem vrhunski telefon se pozna pri fotografiji in snemanju videa, odsotnosti vodoodpornosti in brezžičnega polnjenja, pa tudi dejstvu, da ga v Sloveniji prodajajo zgolj s 128 GB podatkovnega pomnilnika.

Najboljši med cenejšimi: Realme 9 Pro+

Nižji razred je letos nekoliko večje razočaranje kot višji, še posebej po tem, ko so lanski Xiaomi Redmi Note 10 Pro in še nekateri sprožili mini revolucijo. Tako nas je še najbolj prepričal Realme 9 Pro+, ki se lahko pohvali z zelo solidnim procesorjem (Mediatek Dimensity 920), ki ga sistemu skorajda nikoli ni treba upočasnjevati, hitrim polnjenjem in dolgim trajanjem baterije, lepim zaslonom OLED z 90-herčnim osveževanjem (OK, 120 Hz bi bilo še bolje), predvsem pa za ta cenovni razred zelo dobro glavno kamero s 50 milijoni pik in optičnim umirjevalnikom, ki tudi pri 2- ali celo trikratni digitalni povečavi daje dobre rezultate. Všeč nam je tudi ne preveliko in dovolj kakovostno ter elegantno ohišje. Glavna atrakcija je vendarle fotoaparat, tako pohvalo pa lahko v nižjem cenovnem razredu lahko zelo redko izrečemo.

Najboljši nišni telefon: Redmagic 7 Pro

Pri določenih modelih proizvajalci nekje naredijo očiten kompromis, da je lahko na drugem področju toliko bolj zanimiv. Taka sta Poco F4 GT in Nubia Redmagic 7 Pro, ki prvenstveno nagovarjata igričarje, še posebej s prožilniki na obodu, vendar sta zaradi izvrstnih zaslonov in zmogljivosti ter (ultra) hitrega polnjenja lahko zanimiva še za koga drugega. Tokrat smo dali prednost Radmagicu iz dveh razlogov. Premore napreden hladilni sistem in ventilator, medtem ko hlajenje procesorja med obremenitvami pri Pocu kljub obljubam proizvajalca ni tako dobro, kot bi moralo biti. Poleg tega je za telefon, na katerem bo nameščenih veliko grafično zahtevnih iger, skoraj nujnih 256 GB prostora za podatke, te izvedbe F4 GT pa v Sloveniji ni naprodaj. Za Redmagic 7 Pro je sicer bolj vprašljiva programska podpora in fotografsko je telefon še nekoliko bolj povprečen, a je hkrati vizualno bolj zanimiv in poseben.

Najbolj prepričljiv »hardver«: Huawei P50 Pocket

»Žepnika« zaradi situacije s programsko opremo in cene težko izpostavimo kot telefon za množice, toda, kdor si ga lahko privošči in si uspe urediti aplikacije in vse ostalo, bo dobil najbolj dovršeno napravo s prepogljivim zaslonom. Stranici se popolnoma stikata, ko je telefon zaprt, guba na sredini zaslona je bistveno manj opazna kot pri konkurenci, zaslon je širši, vgrajeni kameri boljši, trajanje baterije daljše in njeno polnjenje hitrejše (resda samo po kablu, brezžično žal manjka), videz in občutek telefona v rokah sta nekaj posebnega. Seveda so pomanjkljivosti, nekatere izhajajo iz sankcij, druge iz same zasnove telefona (majhen zunanji zaslon, tudi baterija, pregib se pač opazi in čuti), vendar ni dvoma, da gre za inženirsko mojstrovino in za doslej enega najbolj zanimivih in drugačnih telefonov l. 2022.

• 
  Popoln telefon za mlade po letih ali po duši
• 
  KRATKI TEST Xiaomi Tag: Vse več jih je, ki ti neutrudno sledijo!
• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – april 2026
• 
  Leapmotor C10 (70 kWh): Še eden izmed množice, vendar med prijetnejšimi (#video)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Na dopustu ravno tako ne moremo brez interneta

The post Najboljši pametni telefoni prve polovice 2022 appeared first on Tehnozvezdje.

Nobena skrivnost ni, da Xiaomi enake ali zelo podobne telefone v različnih regijah prodaja pod različnimi imeni. Tako je evropski Poco F4 GT v izvirniku kitajski Redmi K50 Gaming Edition in pravzaprav bi bilo vseeno, kako mu rečejo, dokler je zanimiv in kakovosten, poprodajna podpora bi morala biti enaka, kakšna razlika bo verjetno v programski opremi. Posebnost sta vsekakor fizična magnetna sprožilnika na desni strani (zgornji med igranjem iger). To sta tipki, ki ju lahko potisnemo ven, in potem prevzameta določene naloge v igrah, namesto dotikanja zaslona, za bolj natančno igranje s štirimi prsti – kazalcema na sprožilnikih in palcema na zaslonu. Možno pa je te tipki uporabiti tudi za določene bližnjice v sistemu, ob dvakratnem pritisku ali pritisku in pridržanju.

To seveda ni majhna reč. Spredaj dominira zaslon OLED polne visoke ločljivosti z diagonalo 6,67 palcev, osveževanjem 120 Hz in 460-herčno zaznavo dotikov, prekriva ga zaščitno steklo Gorilla Glass Victus. Zvočnika nista zgolj dva za stereo, ampak sta menda na vsaki strani po en visoko- in en nizkotonec. Ohišje je aluminijasto in hrbtišče stekleno, torej nikakor ne gre za kakšno ceneno zadevo. Igričarjem utegne biti všeč še pas svetečih diod na vsak strani foto-video sklopa, ki opozarja na novo obvestilo.

Sam procesor Snapdragon 8 prve generacije za ta izdelek sam po sebi ni tako pomemben kot je hlajenje, ki ga ohranja na izvrstnih zmogljivostih tudi pri dolgotrajnem igranju. In takrat pomagata še baterija s kapaciteto 4700 mAh in predvsem super hitrim polnjenjem z do 120W. To so dosegli tako, da sta bateriji pravzaprav dve, enako veliki, in tako je veliko lažje vsako polniti na polovični hitrosti kot eno na »polni«. Ob tem je tudi veliko tipal in ostalega, kar pomaga pri ohranjanju zmerne temperature, ponoči pa se telefon (pred jutrom) ne napolni čez 80 odstotkov.

Kamere so običajno tisti del, kjer telefoni s poudarkom na zmogljivostih in neobičajnih elementih zaostanejo za bolj konvencionalnimi v svojem cenovnem razredu, pa tudi za določenimi cenejšimi. Kako se bo v tem pogledu odrezal Poco F4 GT, bomo lahko ocenili šele med testiranjem, poskušal pa bo prepričati z dokaj standardno glavno kamero s 64-milijonskim tipalom, 8-milijonsko ultraširoko in dvomilijonsko bližinsko. Za drugi dve že lahko napovemo, da najbrž ne bosta nič posebnega.

Povezljivost 5G, Wi-Fi 6 in bluetooth 5.2 so pokrite. Področji, ki ju kitajske znamke običajno izpustijo, in pri Pocu F4 GT ni nič drugače, pa sta vodoodpornost in brezžično polnjenje. Glede posodobitev operacijskega sistema niso povedali kakšnih podrobnosti, pričakujemo pa, da bo od začetnega Androida 12 (MIUI 13) priplezal najmanj do izdaje 14, če ne 15. Telefon bo na voljo v treh barvah – črni, srebrni in rumeni.

V Sloveniji bo izvedba s pomnilniško kombinacijo 8/128 GB stala 649 evrov, te dni pa se jo da naročiti za 60 evrov manj. O različici 12/256 GB za zdaj ni podatkov, verjetno pa bo sto evrov dražja, če bo kdaj na voljo, in vsekakor upamo, da bo, kajti pri 128 GB prostora lahko hitro zmanjka.

The post Xiaomi je tokrat atraktiven telefon prepustil znamki Poco (#video) appeared first on Tehnozvezdje.