V omenjenem podjetju so že dlje časa napovedovali predrugačenje ponudbe kartic – se še spomnite Magne? – in to so zdaj udejanjili. Ker imajo v portfelju tudi oddelek Petrol Pay, nekdanji mBills, so se odločili za izdajanje »nebančne plačilne kartice zvestobe Visa.« Kot izhaja iz opisa, kartica opravlja več nalog. Z njo bo mogoče plačevati tako na Petrolovih bencinskih servisih in polnilnicah, kot tudi povsod drugod, kjer sprejemajo kartice Visa, in za spletne nakupe. Hkrati je to tudi nadomestilo za dozdajšnje kartice zvestobe Petrol klub in ohranja vse lastnosti slednje.

Petrol Pay Loyalty je v osnovi t. i. kreditna kartica ali, pravilno rečeno, kartica z odloženim plačilom. Plačate torej enkrat na mesec, ko dobite zbirni račun za opravljene nakupe, ponudnik pa za vsakega uporabnika posebej določi limit, ki mu je na voljo. Kartico načeloma lahko pridobi vsakdo, vendar že tu Petrol oceni kreditno sposobnost posameznika. Letni strošek za uporabo kartice so postavili na 8,52 evra.

Nova Petrolova kartica nas zanima predvsem iz dveh (oz. treh) vidikov. Mogoče jo je namreč upravljati prek aplikacije Petrol GO, podobno kot kartice »klasičnih« izdajateljev v mobilnih bankah, uporabljati jo je mogoče za aktivacijo polnilnic in še bolj bi bila zanimiva, če bi se jo dalo vnesti v mobilne denarnice, kot sta Apple Pay in Denarnica Google, za brezstično plačevanje s telefonom ali uro. Iz Petrola so na naše poizvedovanje odgovorili, da bodo tovrstno možnost ponudili v bližnji prihodnosti.  

Te dni je svojo kartico začel ponujati tudi konzorcij Ionity, ki upravlja istoimensko omrežje ultrahitrih polnilnih mest po Evropi. Ta kartica je namenjena izključno plačevanju polnjenja oz. vzpostaviti polnilne seje, kajti za plačilo je nanjo (pravzaprav uporabniški račun v aplikaciji) še vedno vezana prava bančna kartica. V Petrolovem primeru pa je to tudi bančna ali bolje rečeno plačilna kartica.

Medtem je ponudnik Eleport, ki po srednji Evropi postavlja manjše ali večje polnilne parke na lokacijah trgovskih centrov Supernova (v Sloveniji za zdaj v Ljubljani na Rudniku), končno lansiral lastno aplikacijo. Videli pa bomo, ali bo podprl tudi plačevanje s karticami. Petrol, po drugi strani v zadnjem času vse lokacije, kjer postavi nove ultra hitre polnilnice, opremi tudi s terminalom POS (običajno enim, na ločenem stebričku, za vsa polnilna mesta), če ga tam še ni bilo.

Fotografiji: Petrol

The post Petrol z novo plačilno kartico, ki je tudi polnilna appeared first on Tehnozvezdje.

Vemo, da so najbolj brezskrbni za daljša potovanja lastniki Tesel, ki brez kakršne koli avtentikacije in potrjevanja plačila polnijo na ultra hitrih polnilnicah istega ponudnika, t. i. Superchargerjih. Vendar so tedaj, kadar zavijejo na polnilno mesto kakšnega drugega ponudnika in priklopijo avto kje v mestu in drugje za polnjenje z izmeničnim tokom, na istem kot vsi ostali, takrat ni neposredne in samodejne komunikacije med polnilnico in avtomobilom. Kartice za polnjenje pri drugih ponudnikih pa ameriški proizvajalec ne nudi.

Mnogokrat lahko preberemo in slišimo mnenje, da bi morala vsa polnilna mesta omogočati plačilo s kartico, ki jo imamo vsi v žepu, bodisi plastično ali digitalizirano na telefonu (ali oboje), mogoče tudi na zapestju. O tem sem tudi že pisal. V praksi še vedno ni zelo veliko polnilnic s terminali POS, čeprav sem jih nekaj v tujini že srečal, se pa povečuje razširjenost drugih ad-hoc načinov, kot so skeniranje kode QR, ki nato uporabnika preusmeri na spletno stran, kjer izvede plačilo za tisto sejo. Tudi PayPal in Google Pay sta dokaj pogosta načina in še kakšen se kje pojavi.

Omenjal sem že, da so lahko drugi načini v določenih pogledih boljši. Aktivacija z aplikacijo na telefonu da možnost spremljanja poteka polnjenja in tudi ustavitve na daljavo, namenska polnilna kartica pa je tudi zelo priročna, saj je lahko vedno v avtu, za vsakega od morebitnih uporabnikov, in z njo je morda na določenih polnilnicah cena nižja, če imata podjetji med seboj kakšen dober dogovor. Taka je kartica BMW Charging, ki ji dejansko nisem našel polnilnega mesta, kjer ne bi delovala.

Toda začnimo s tistim delom, ki neposredno konkurira Teslini izkušnji. »Kartica« ali če rečemo drugače, uporabniški račun zanjo je vpisan tudi v infozabavni sistem avtomobila, in na vsaki hitri polnilnici, ki to omogoča, se tako lahko neposredno »predstavi« in celoten postopek avtentikacije ter plačila se izvede brez posredovanja voznika. Na ta način sem polnil pri ponudniku Ionity, najsi bo na počivališčih Radovljica ali v tujini (konkretno v Nemčiji). Zadeva res deluje enako kot pri že omenjenem, najbolj poznanem tovrstnem primeru. Zgolj vtaknil sem ročko v avtomobilov priključek in steklo je dogovarjanje med njim in polnilnico. Ta je sprejela plačilo in začela polniti. Zgolj enkrat se na polnilnem mestu omenjenega ponudnika polnjenje ni začelo, razlog pa je bil malce nenavaden in sem bil v bistvu sam kriv zanj. V navigaciji sem namreč imel nastavljen končni cilj, ki je bil vsega 800 m oddaljen od dotične hitre polnilnice, kjer sem hotel še pred obiskom tistega cilja malo napolniti avto (in si hkrati tudi ogledati samo lokacijo, saj je precej impresivna, o čemer več v prihodnjem videu), vendar je navigacija presodila, da imam z več kot dvajsetimi odstotki v bateriji dovolj zaloge do cilja, in mi ni treba polniti (ter izgubljati časa). Ko sem prislonil kartico, se je seveda polnjenje takoj začelo. Po svoje je bil avto povsem pameten (če že tolikokrat govorimo o umetni inteligenci, pa tudi o tem, da pri avtomobilih pogrešamo kakšno »predvidevanje« in »razmišljanje vnaprej«), pogrešal sem zgolj, da bi se na osrednjem zaslonu skupaj s tistim obvestilom prikazala še tipka »Kljub temu začni polnjenje.« Človek ima lahko določene razloge, zakaj bi kljub temu, da je že skoraj na cilju, dopolnil baterijo. Morda je to edina smiselna možnost (še posebej dotlej, dokler je baterija še ustrezno ogreta, da lahko sprejme najvišje moči).

Razlog, da je opisano mogoče zgolj na ultra hitrih polnilnicah je v tistih dodatnih dveh »nožicah«, ki priključek tipa 2 (Type 2) spremeni v polnega CCS, kakršen je prevladal v Evropi. Preko njiju med drugim poteka dodatna komunikacija med avtomobilom in polnilnico, ki je pri Type 2 ni. Seveda sem srečal tudi ultra hitre polnilnice, kjer sem kljub temu moral prisloniti kartico (denimo Fastned, Smatrics EnBW), saj niso podpirale načina priklopi in polni. In seveda slednjega podpirajo tudi nekateri drugi proizvajalci avtomobilov, vendar sem ga zgolj z BMW-jem doslej lahko preizkusil, saj drugod ni bilo v (testnem) avtu vpisanega ustreznega računa (in tudi njemu pripadajoče kartice, ki jih prav tako nudijo, nisem imel na voljo za polnjenje).

Kot rečeno sem tam, kjer ni deloval Plug & Charge, uporabljal kartico BMW Charging, povsod uspešno. Tudi na klasičnih polnilnicah z izmeničnim tokom (AC), tako v Sloveniji (Petrol, Gremo na elektriko, Moon) kot v tujini. V Nemčiji sem se denimo ustavil ob trgovini v vrtnim orodjem V-Markt, kjer sem se priklopil tako na »počasno« kot tudi na ultra hitro polnilnico. Obe sta priporočali uporabo kartice ali aplikacije Virta, zato sem bil nekoliko skeptičen, če bo šlo brez, a ni bilo nikakršnih težav. BMW-jevo sta sprejeli brez oklevanja. Tudi na največjem evropskem polnilnem parkirišču (nudi 259 polnilnih mest, tudi o tem več kmalu v videu), pri katerem za ponudnika Albwerk prej nisem še nikoli slišal, in ki so ga odprli novembra lani, je zadeva delovala. Lokacija pa je bila že v navigaciji v avtomobilu, kar je znak dobre ažurnosti pri bavarski znamki glede tega. Pod črto – kljub temu, da sem na svojih poteh v času druženja z i5 M60 obiskal bistveno več polnilnic različnih ponudnikov v skupno treh državah kot med večino tovrstnih testov, nisem naletel na tako, ki ne bi bila v »omrežju«. Ne dvomim, da bi se v daljšem obdobju zgodilo tudi to, vendar je pokritost tudi sodeč po zemljevidu dovolj dobra za praktično vsakogar.

Natančnih cen, koliko so stala posamezna polnjenja, nimam. Iz podatkov na omenjenem zemljevidu ter tega, kakšne so cene ob plačevanju naročnine, pa lahko sklepam, da bi kot uporabnik kartice BMW Charging plačeval podobno, kot ponudniki zaračuvajo tudi sicer, v nekaterih primerih pa celo manj. Kartica, ki so je deležni kupci novih BMW-jev (in je zanje naročnina eno leto zastonj), sicer ponuja dve možnosti. Naročnino za pet evrov na mesec (tarifa Active), ki prinaša fiksne cene za polnjenje na izmeničnem in enosmernem toku – te se razlikujejo po državah in tudi glede na dnevno ter nočno tarifo –, ter tarifo Flex brez naročnine, pri kateri so cene odvisne od vsakega ponudnika posebej. Kolikor sem raziskoval zemljevid, bi rekel, da so cene tipično nekoliko nižje na kilovatno uro kot če bi plačeval s kartico ali aplikacijo ponudnika, začetna »pristojbina« pa je lahko nekoliko dražja (in predvsem se jo plača vedno). Ali se splača naročnina, pa ne morem dati enoznačnega odgovora. To bo moral ugotoviti in preračunati vsak zase, upoštevajo svoje navade in želje. Verjetno pa se prej »izide« tistim, ki so več na poti, in tem bo kartica BMW Charging tudi prišla najbolj prav.  

The post Univerzalno plačevanje polnjenja, vendar ne z bančno kartico (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Nova evropska pravila določajo tudi, da morajo polnilnice z močjo vsaj 150 kW stati na vsakih 60 km poti na vseevropskem avtocestnem omrežju TEN-T, vendar o tem in različnih polnilnicah oz. priključkih na različnih vrstah lokacij kdaj drugič. Tokrat sem bom osredotočil na plačevanje, ki gre marsikomu »v nos«, saj da zdajšnje stanje otežuje uporabo električnih vozil, sploh v tujini, in zavira prehod nanje (ne kot izključni, ampak kot eden v nizu razlogov). S pomisleki ter nujnostjo zapovedi plačevanje s karticami, ki jih vsi nosimo s seboj (Mastercard, Visa, …), se v osnovi strinjam. Hkrati pa mislim, da so pritožbe pogosto nekoliko pretirane in da niti slučajno ni tako težko polniti, kot bi nekateri radi prikazali, in predvsem, da plačevanje z aplikacijo (ali aplikacijami) ima svoje prednosti.

Podobno kot še kje, se mi tudi tu zdi, da so zelo glasni tisti, ki električnega avta v vsakdanjem življenju (še) ne uporabljajo in ki se povsem verjetno z njim tudi ne bi pogosto odpravili na daljšo pot. To pritoževanje glede načina plačevanje polnjenja jim služi kot eden od izvorov. Češ, lažje bi se odločili za tak avto, če bi … Česar niti približno ne verjamem, ker smo tako izgovarjanje videli že marsikje. »Kupil bom, ko bo stvar imela (ali omogočala) to in to.« Pri čemer se lahko tisto poljubno spreminja, nakupa pa tako nikoli ni. Ena od pomembnih predpostavk pri uporabi električnega avtomobila je tudi v tem, da ga večinoma polnimo doma in pač kje drugje na počasnih polnilnicah. Kdor slednje počne pogosto, mu najbrž ni težko vzpostaviti aplikacije in se morda tudi naročiti na kakšno opcijo, ki mu na dolgi rok zniža račun.

Na (ultra)hitrih avtocestnih polnilnicah se ustavimo res samo takrat, ko smo na nekaj stokilometrski (ali celo več tisoč km dolgi) poti, kar pa se za veliko večino voznikov ne zgodi ravno pogosto. Že zdaj v takem primeru ni treba imeti na telefonu »sto različnih« aplikacij, morda je dovolj ena sama, še bolj pa bo s povezovanjem ponudnikom in omogočanjem gostovanja to veljalo v prihodnosti. Zadostuje lahko tudi ena sama kartica za polnjenje, še posebej katera od tistih, ki jih nekateri proizvajalci avtomobilov (denimo vse znamke v koncernu Volkswagen, BMW, Mercedes-Benz in druge) dajejo na voljo svojim kupcem. Ali pa tista za počasno polnjenje v mestu (Gremo na elektriko, Petrol, …). Poleg tega se večina od omenjenih znamk že hvali s sistemom Plug & Charge, pri katerem, enako kot s Teslami, zgolj priključimo avto, in ta samodejno izvede avtentikacijo, na osnovi podatkov iz uporabnikovega računa, kjer je navedeno tudi plačilno sredstvo. Zadeva še ne deluje povsod, a zagotovo na polnilnicah Ionity, in nedvomno bodo v ta način vstopili še drugi ponudniki, pri čemer so običajno za te uporabnike tudi cene nižje kot z neposrednim plačilom z aplikacijo ali (nekoč) z debetno kartico.

Plačilo s slednjo vidim kot rešitev predvsem za tiste, ki bodo polnili res redko, morda celo samo enkrat letno na poti na morje. Zanje je mogoče taka možnost celo res nujna. Toda večina ostalih, ki bo na tovrstnih polnilnicah malce bolj pogosto, bo plačevala drugače, v to sem prepričan. Zaradi najmanj dveh, mogoče treh razlogov. Že omenjenega, zelo pomembnega – cene. Različni paketi in zakupi v aplikacijah bodo ugodnejši od cene na polnilnici, za kartice in neposredni priklop velja enako. Potem zaradi priročnosti, ker je Plug & Charge še boljši kot prislanjanje kartic (ali telefona oz. ure v vlogi kartice). In pa zaradi možnosti, ki jih daje aplikacija. V njej je namreč mogoče spremljati potek polnjenja (čas, moč, ceno, itd) in ga tudi na daljavo zaključiti (denimo še iz kavarne, preden se nato sprehodimo do avta), kar ob plačilu s kartico odpade. Če strnem – plačevanje z debetnimi in kreditnimi karticami bo za »neuke«, napredni uporabniki bodo še naprej posegali po drugih metodah in se vozili ceneje.

In še nekaj – zelo verjetno se tudi z neposrednim prislanjanjem kartic ne bomo znebili predavtorizacije, torej nam bo še vedno ponudnik ob vsakem polnjenju na začetku »pobral« nekaj deset evrov, razliko med tem in dejanskim zneskom pa bomo dobili vrnjeno ali takoj po koncu ali morda šele čez nekaj tednov, odvisno od bank in vseh vmesnih členov v verigi. Tveganje za ponudnike, če tega ne bi počeli, je preprosto preveliko. Vsaj do takrat, ko bodo polnilna mesta, podobno kot zdaj točilna za bencin ali dizel, ob samem prodajnem mestu, pod kamerami in z veliko frekventnostjo obiskovalcev. Dokler so dokaj na samem, je priložnost za »pobeg« brez plačila (s kartico, ki ima naložen en evro za avtorizacijo začetka polnjenja) prevelika.

Zahteva po plačevanju s plačilnimi karticami bo tudi povzročila stroške in sive lase ponudnikom, saj bodo zelo verjetno morali vsako polnilnico opremiti s terminalom POS, kar je po njihovih zatrjevanjih (za zdaj) še zelo drago, vsak tak terminal naj bi namreč stal nekaj tisoč evrov. Trgovci jih večinoma najemajo, toda te možnosti za polnilnice menda še ni. Obstaja način, da se kartico uporabi kot avtentikacijo in se plačilo potem izvede v zalednem sistemu, ki prevzame nalogo POS-a, to denimo uvaja Ljubljanski potniški promet (po prvotnih napovedih bi že moralo delovati, a so zadevo zamaknili na drugo polovico leta). Toda tak sistem naj bi bil bolj primeren za plačila manjših vrednosti, medtem ko polnjenje lahko denimo preseže znesek, ki zahteva vpis kode PIN, tudi ne vem, kako bi bilo v primeru »oddaljenega POS-a« s predavtorizacijo, izdajo računa in še čim. Zato se zdi, da je pravi POS malodane nujnost. Celotna panoga pa bo morala glede stroškov in omogočanja smiselnih poslovnih modelov postati nekoliko bolj transparentna, kar velja tudi za vračanje predavtoriziranih zneskov, saj je tam skoraj nemogoče izvedeti, kdo od vpletenih »zavira« to vračilo.  

Kaj pa plačevanje z gotovino? Tega skoraj zagotovo ne bo, čeprav bi ga nekateri radi videli in bi po svoje tudi imelo smisel. Tako z vidika nesledljivosti uporabnika kot tudi praktičnosti. V avtomat bi denimo potisnil 30 evrov in napolnil s toliko kilovatnimi urami, kot jih tak znesek »kupi«. (V bistvu bi bilo lahko enako pri plačilu s kartico in bi se tako izognili predavtorizaciji.) EU tega ni zapovedala in tudi še nisem slišal, da bi kateri od ponudnikov nameraval uvesti tovrstno rešitev.

The post Plačevanje polnjenja avtomobilov s plačilnimi karticami – Da, ampak … appeared first on Tehnozvezdje.

Naši sogovorniki so bili: Jože Bajuk, član uprave, odgovoren za področje Energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje ter Luka Strnad Peterca in Matic Markovič iz službe Mobilnost.

Kdaj bodo polnilnice tam, ker kje prodajno mesto na bencinskem servisu? Zraven ročk za bencin in pod streho.

Luka Strnad Peterca: Ko smo začeli s postavljanjem e-polnilnic na naših bencinskih servisih, smo naredili anketo in so uporabniki prosili, naj jih ne dajemo blizu točilnih mest. Zagotovo bi se namreč dogajalo, da bi ostali uporabniki zasedali polnilna mesta, ker bi »samo za minutko« skočili v prodajalno. Obenem se točilni agregati nahajajo v eksplozijski coni, ki se jih moramo izogibati, saj naj po požarnih študijah polnilnice ne bi stale tam. Ko bomo rekonstruirali Barje, bomo infrastrukturo predpripravili tako, da bodo možnosti e-polnilnic tudi pri točilnih agregatih.

Glede strehe. Ker so zdaj polnilna mesta drugje, v bistvu na samem, marsikdo pogreša nadstrešnice nad njimi. Malo smo se jih že dotaknili v prvem delu intervjuja, pa vseeno, kje so ovire, razen v pridobivanju gradbenih dovoljenj?

Strnad Peterca: Klasičnih nadstrešnic za osebna vozila ne moremo namestiti. Kaj, če pride vozilo s kolesi ali kombi.  Poleg tega ultra hitre polnilnice tehtajo pol tone. Edini način za njeno dvigovanje pri morebitnem popravilu je s tovornjakom z dvigalom, zato je treba nadstrešnico odmakniti. Potem mora biti nadstrešnica tudi dovolj močna, da zdrži morebiten sneg. Kar pomeni dvometrski temelj, kjer pa se pojavi vprašanje, če je za polnilnico dovolj prostora. Vsi ti detajli vplivajo, četudi pustimo ob strani gradbeno dovoljenje in dodaten investicijski strošek.

V Evropi je za hitro polnjenje z enosmernim tokom prevladal priključek CCS. Toda na cestah bodo še nekaj časa  vtomobili s priključkom CHAdeMO. Kako dolgo ga bodo še ponujale polnilnice.

Strnad Peterca: Na obstoječih, dokler bodo aktivne, zagotovo ostaja. Tudi na novih morda bo, vendar v zelo omejenem obsegu. To so vse stvari, ki otežijo proces vzdrževanja, povečajo možnost napake na polnilnici, podražijo enoto in zakasnijo standardizacijo pri proizvajalcih.

Pogosto se pojavlja pomislek, da bo polnjenje samo še dražje. Vendar bi glede na vaša pojasnila, da je za vas v bistvu drago zdaj, ko veliko vlagate v infrastrukturo, morda lahko pričakovali, da bodo cene padle, ko se bodo polnilna mesta nekoliko amortizirala. Seveda ob predpostavki, da se ne bo sama elektrika znova bistveno podražila. Ali se motim?

Matic Markovič: Cena električne energije se je prej 10 do 15 let gibala zelo konstantno, odstopanja so bila od 10 do 15 odstotkov, potem pa smo šli v roku enega leta od 60 evrov na MWh na tudi do nekaj sto evrov. Večina ljudi, ki komentira cene, ne upošteva, da bi bila električna energija za gospodinjstva že danes precej dražja, če ne bi veljale subvencije. Za nas jih ni, kupujemo po cenah na trgu. Cena polnjenja se bo spustila tudi na račun cenejše električne energije, vendar šele čez čas, če ne bo vmes kakšnih novih pretresov.

Lahko pričakujemo, da se bodo cene na polnilnicah spreminjale glede na termin, zasedenost in podobno?

Strnad Peterca: Cilj EU je stimulirati uporabnike, da polnijo takrat, ko so viški. Ko so primanjkljaji, je drago. Kako hitro se bodo vsi sistemi, zakonodaja in distribucija prilagodili temu, je težko napovedovati. Nekoč to bo. Za blaženje omrežja so električna vozila super, v bistvu so mobilni hranilniki. Vendar bo tudi glede tega še trajalo. Vozila morajo biti ustrezno prilagojena, prav tako polnilnice, zakonodaja, ponudniki in merilna mesta morajo omogočajo tak sistem.

Zagotovo bo trajalo, ker niti vozil s podporo za »Vehicle-to-Grid še ni v prodaji,« kar bi bil šele prvi korak, ki bi spodbudil vse ostalo.

Prav v tem je bila prednost priključka CHAdeMO, ki pa se, česar smo se že dotaknili, poslavlja.

Še ena posebnost pri polnjenju na javnih polnilnicah, tudi vaših, ki uporabnikom v primerjavi s točenjem bencina ni všeč, je način plačevanja. Še vedno je treba imeti namenske kartice ali aplikacije in večinoma vsakič sproti dovoliti predavtorizacijo določenega zneska. Bi to dalo na kakršen koli način poenostaviti?

Markovič: Menimo, da bodo tudi ponudniki, ki v tem trenutku še nimajo vzpostavljene transakcije brez potrditve, to kmalu vzpostavili. S tovrstno potrditvijo si namreč vnaprej zagotovimo celotno plačilo. Uporabnik bi v nasprotnem primeru lahko naredil avtorizacijo s kartico, na kateri ima zgolj evro, mi pa po zaključku polnjenja ne bi dobili plačanega polnjenja. Na prodajnem mestu je nadzor polnjenja enostavnejši, saj imamo tam video nadzor, na lokacijah v mestu pa nimamo vpogleda, kdo je bil na polnilnici. Glavni problem predavtorizacije in višine le-te tiči v procesih povezanimi z bankami, saj povračilo denarja traja dlje, kot uporabniki pričakujejo. Na tem področju imamo nekaj razvojnih projektov, ki bodo naslavljali tudi to problematiko, saj bomo lahko uporabili transakcijo, ki jo sproži trgovec. V tem primeru bomo najverjetneje lahko v celoti opustili predavtorizacije.

Razmišljate o kakšni predplačniški kartici ali o tem, da bi svojo kartico za polnilnice povezali s plačilno, kot je povezana aplikacija?

Markovič: Na področju kartic smo pred velikimi spremembami. Zavedamo se vseh težav, ki jih imajo uporabniki pri tem, nove kartice jih bodo prihodnje leto v dobršni meri odpravile. Slednje so zamišljene kot nadomestek teh, ki jih poznamo danes, ampak na povsem drugačen način, v podrobnosti še ne bi šel. Obstoječe delujejo kot kreditne kartice, zato je treba posredovati svojo kreditno sposobnost, vemo pa, da je to za marsikoga zoprno.

Nedvomno. Zakaj bi vsakdo potreboval kartico na tak način, sploh če želi samo občasno napolniti avto?

Markovič: Točno to, se strinjamo, zato delamo na novem sistemu. Potreben je bil konkreten razmislek in precej dela z zalednimi sistemi.

Strnad Peterca: Res je, da tudi novi zakon o infrastrukturi za alternativna goriva predvideva plačevanje na samih polnilnicah s plačilnimi karticami. Pri tem znova naletimo na tehnološke omejitve posameznih polnilnic, predvsem starejših, in tudi zalednih sistemov ter povezovanja z drugimi ponudniki. Toda te ovire bo treba rešiti.

Jože Bajuk: Ideja, da bo vsak imel svoje omrežje, se počasi zamenjuje s filozofijo roaminga. Nekdo, kot je Petrol, bo ponujal polnjenje, kdo je izvirni ponudnik v ozadju, pa je za uporabnika precej irelevantno. Podobno kot je sedaj pri mobilnih telefonih.

Vedno znova se pojavljajo določena poročila o težavah na polnilnicah, tudi sami smo jih v zadnjem času nekaj doživeli, od tega, da ni prepoznavala kartice do napake pri polnjenju, ki bi jo lahko odpravili šele naslednje jutro.

Bajuk: Zavedamo se, da je z rastjo števila vozil odgovornost ponujanja storitev vse večja. Naša storitev je danes bistveno boljša kot pred petimi leti, o tem smo prepričani, in bo izjemno dobra čez dvajset let. Tudi z drugimi orodji.

Markovič: Trenutno poskušamo čim več težav reševati s klicnim centrom, ki deluje non-stop, zagotovo pa s tem še nismo tam, kjer si želimo biti. Vse skupaj je tudi del Petrolovega vzdrževalnega sistema, da nekdo čim prej pride popravit napako, enako kot na bencinski črpalki. Določene težave senzorika v polnilnicah sporoči v sistem, kjer se naredi zabeležka o napaki in sproži vzdrževalni proces. Toda določene napake se izmuznejo, zato zdaj poskušamo vsaj tam, kjer je zraven prodajno mesto, zagotoviti redno pregledovanje delovanja polnilnic. Ugotovili smo tudi, da je še precej neukih uporabnikov in da nihče ne bere navodil. Dokler ni že nekaj narobe. Takrat pa najprej pokličejo. Tudi pri navodilih nameravamo letos narediti korak naprej, tako v aplikaciji kot na polnilnicah. Približno 40 odstotkov polnilnic, s katerimi upravljamo, ni naših lastniških. Denimo SODO na avtocestnih počivališčih, kakšne občinske, od podjetij. Pri teh je vzdrževalni proces nekoliko drugačen, odvisen je od želja lastnika. Lahko se zgodi takoj, lahko pa šele po odobritvi.

Strnad Peterca: Treba se je zavedati, da imamo na stotine polnjenj na dan. Če sistem res ne bi deloval, bi se to zelo hitro videlo. Zagotovo pa so določene napake za uporabnike res boleče in se maksimalno trudimo, da bi njihovo število čim bolj zmanjšali.

The post Intervju s predstavniki Petrola o e-mobilnosti (2): Polnjenje se bo sčasoma verjetno pocenilo appeared first on Tehnozvezdje.

Še zdaleč nismo edini, ki smo na to težavo že kdaj opozorili. Prepričani smo, da bi morale vse polnilnice za električna vozila omogočati plačilo z brezstično plačilno kartico (debetno ali z odloženim plačilom) oz. telefonom z mobilno denarnico v vlogi kartice. Enako poziva kartični ponudnik Visa. »Evropska industrija polnjenja električnih vozil bi se morala zavezati, da bo potrošnikom omogočila prosto plačevanje z izbrano plačilno metodo, predvsem s sprejetjem odprte zanke in interoperabilnih plačil,« so poudarili v omenjenem podjetju. Kot so še dodali, so le redke države, med njimi Nemčija, doslej sprejele zakonodajo, ki zapoveduje standardiziran pristop.

Kot so še sporočili, je Visa začela posvetovanje s proizvajalci polnilnih naprav za električna vozila in drugimi vodilnimi v panogi, da bi ugotovila, kje so ovire za namestitev brezstičnih plačilnih mest in našla rešitve za široko sprejetje brezstičnih ter digitalnih plačil. Postalo je tudi prvo podjetje iz industrije finančnih storitev in plačil, ki se bo pridružilo pobudi Charging Interface Initiative (CharIN). To združenje je namenjeno spodbujanju globalnih standardov, povezanih s polnjenjem.

Če želimo, da se ljudje odločijo za električna vozila, je treba zagotoviti, da bodo lahko za njihovo polnjenje tudi brez težav plačevali. Trenutno stanje se mora spremeniti, zato smo začeli posvetovanje s panogo o tem, kako bi lahko brezstično in digitalno plačevanje sprejeli kot standard,

je v pripravljeni izjavi izpostavila izvršna direktorica Visa Europe Charlotte Hogg. Predsednik družbe CharIN e.V. Claas Bracklo pa je dodal: »Ker se približujemo prelomni točki pri uvajanju električnih vozil, je potreba po globalnem standardu za povezovanje infrastrukture in zagotavljanje brezhibne izkušnje za voznike električnih vozil postala pomembnejša kot kdaj koli prej.«

Naslovna fotografija: Visa

• 
  NEDELJSKI NASVET: Trdijo, da sem kriv, in moram dokazati nasprotno
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?

The post Visa želi standardizirati plačevanje polnjenja električnih vozil appeared first on Tehnozvezdje.