Tekme v Pjongčangu, vsaj nekatere snemajo v ultravisoki ločljivosti. Pri določenih tekmah je tudi »izhodna« slika taka, pri drugih pa 4K uporabljajo, kot pojasnjujejo v RTV Slovenija, uporabljajo za dodatne izreze (več podrobnosti) v sliki visoke ločljivosti. UHD je na voljo bolj ali manj samo gledalcem v tej državi na Japonskem in v ZDA. Pri operaterjih oz. ponudnikih, ki so ali dovolj blizu ali pa finančno dovolj močni, da si lahko privoščijo ta prestiž, to tehnološko ekstravaganco. Nacionalka iz Južne Koreje čez satelite prejema osem signalov v visoki ločljivosti, še tri pa čez najete vode (IP). Za pridobivanje signala 4K bi morali zakupiti nekajkrat večjo pasovno širino. In kot pravijo: »Tudi če bi to rešili, pa nastane nov problem, kako tak signal spraviti do gledalcev.«

Zadnja točka zagotovo drži. Slovenski operaterji  večinoma še niso prilagodili svoje infrastrukture, vključno s sprejemniki, za dostavo slike 4K do gledalcev. Če pa bi to kdo hotel početi v spletni storitvi, denimo nacionalka prek RTV 4D, bi moral zakupiti kar nekaj kapacitet pri ponudnikih omrežij za dostavo vsebin (CDN), da bi stvar normalno funkcionirala pri več kot nekaj gledalcih. V RTV Slovenija menijo, da bo trajalo še precej časa, preden bomo na televizorjih spremljali programe UHD. Teh sicer v Evropi ni več zgolj za vzorec. Po podatkih Paula Grayja iz analitske hiše IHS Markit, je v Evropi že približno 30 linearnih programov 4K, pri čemer tiste, ki so prisotni v več državah, šteje samo enkrat. Ustrezen televizor pa ima že desetina gospodinjstev, do leta 2021 ga bo imela tretjina gledalcev.

Vendar ni stvar samo v televizorjih in kamerah, pa tudi ne samo v prenosu slike iz enega konca sveta na drugega – če bi bile igre bližje, bi bili tudi tovrstni stroški verjetno nižji in logistika lažja. Tudi same televizijske hiše bodo morale stare koaksialne in povezave triax nadomestiti z novimi na osnovi internetnega protokola. Kar pa pomeni precejšnjo investicijo v nove povezave in tehnologije. Približno desetletje zatem, ko so vse prilagodili HD-ju.

Prav zato so v RTV Slovenija še nekoliko previdni in spremljajo dogajanje drugod. Proizvajalci opreme in tudi nekateri producenti dogodkov že vse več govorijo o sliki 8K, tudi pri televizorjih tovrstni modeli niso več samo sejemske atrakcije. Vseeno pa za zdaj ne kaže, da bi obstajala velika možnost neposrednega preskoka iz HD-ja na 8K. Paul Gray napoveduje, da bodo takih televizorjev po vsem svetu letos prodali največ 80 tisoč. Programov s to ločljivostjo pa po njegovih besedah v Evropi ne bo vsaj do leta 2025. Medtem ko je 4K kot rečeno že prisoten in v nekaterih državah v njem že uživajo v športnih prenosih in še čem.

Kot vedno pa se pojavljajo tudi pomisleki o smiselnosti takih tehnoloških preskokov. Niso redki, ki se sprašujejo, kakšna je sploh razlika med Full HD in UHD. Pri čemer je posredi toliko dejavnikov, da posploševanja v slogu »Saj je slika povsem enaka,« vseeno ne bi zagovarjal. Veliko je odvisno že od same produkcije, kvalitete snemalne opreme in vsega pri zajemanju materiala. Nato od njegove obdelave in načina »dostave« (stiskanja), gledalčevega televizorja in navsezadnje njegovega vida. Vsebine, kot je Planet Zemlja 2, zelo dobro pokažejo dobrobiti slike 4K (in HDR), ni pa vsak video v tej ločljivosti enako reprezentativen. In vse oči dejansko ne ločijo dovolj dobro teh razlik. Kot tudi vsa ušesa ne slišijo vseh razlik med običajnimi in avdiofilskimi zvočniki ali slušalkami.

Naslovna fotografija: MOK, Getty Images

The post RTV Slovenija: »Olimpijski 4K bi bil velik izziv« appeared first on Tehnozvezdje.