Uvoznik po naših informacijah že dobavlja omenjena telefona vsem operaterjem, kot prvi pa je Pixla 3 v prodajo dal Telemach.  Prihodnji teden naj bi sledil Pixel 3 XL pri Telekomu Slovenije, kmalu pa bo manjša trojka menda prišla tudi v ponudbo operaterja A1.

Dve glavni odliki krasita te telefone. Prva je čisti Googlov operacijski sistem z rednimi posodobitvami. Android je brez kakšne proizvajalčeve preobleke, v primerjavi z odprtokodno različico (AOSP) ima le določene Googlove elemente v uporabniškem vmesniku, denimo iskalno vrstico, hitri priklic Pomočnika, od različice devet naprej nov način upravljanja s potegi prsta namesto zaslonskimi tipkami, datumom in vremensko informacijo na vrhu zaslona ter »novičarskim« zaslonom levo od glavnega. Pixli prvi dobijo novo izdajo Androida in vsaka generacija ima zagotovljeni najmanj še dve naslednji generaciji operacijskega sistema, začetek vsakega meseca pa pride varnosti popravek, ki s seboj prinese še nekatere druge posodobitve in izboljšave. Poleg tega kupci dobijo neomejen prostor v Googlovem oblaku za nalaganje fotografij v polni ločljivosti.

In prav fotografija je druga odlika telefonov Pixel. Mogoče na prvi pogled enojen fotoaparat z dokaj majhnim tipalom ne obeta kaj posebnega, toda ta vtis ne bi mogel biti dlje od dejanskih rezultatov. Kajti ti so večino časa, to lahko potrdim kot uporabnik zadnjih dveh generacij teh telefonov, izvrstni. Googlovi inženirji so začeli trend t. i. računske fotografije in jo nedavno povzdignili še nivo višje. Algoritmi, optimizirani za fotografski sklop in procesor v telefonu, obsežne podatkovne zbirke in obdelava posnetkov z mislijo na kolikor toliko realističen končni rezultat, so korak pred vsemi ostalimi proizvajalci. Predvsem telefoni s svojim načinom HDR+ uspejo doseči večji dinamični razpon od tekmecev, portretni način kljub le enemu objektivu daje boljše rezultate kot aparati, ki »globino« merijo z dvema in več tipali, »nočni vid«, ki fotografijo zajema dlje časa, pa dobesedno spreminja noč v dan. Ročnih nastavitev, tako kot pri iPhonu, sicer ni, zato pa se da fotografirati v način RAW, in uporabnik je lahko ob pritisku na »sprožilec« prepričan, da se telefon ne bo zmotil. Mogoče določeni tekmeci ponujajo več fleksibilnosti, noben pa boljše kvalitete.

Tudi po ostalih karakteristikah sta trojki trdno v višjem razredu, res pa je, da zdaj prihajajo na trg modeli z novejšo generacijo procesorjev in da kakšna lastnost tudi manjka. Od tistih, ki so prisotne, velja izpostaviti še stereo zvočnika na sprednji strani, za oči, otip in oprijem prijeten premaz steklene zadnje strani, solidna zaslona OLED, brezžično polnjenje, podporo za e-SIM (vendar je lahko aktivna zgolj ena od obeh »simk« v telefonu, ne pa obe hkrati kot pri klasični dual SIM izvedbi) ter priložene zelo solidne slušalke USB-C. Zadnji podatek že nakazuje, da klasičnega izhoda za slušalke ni, kot tudi ne reže za pomnilniško kartico. Vgrajene shrambe je 64 ali 128 GB, Telemach za zdaj prodaja 64-gigabajtno različico, kar pa je v resnici čisto dovolj za veliko večino uporabnikov, tudi zame. Tudi glede pomnilnika, ki ga je 4 GB, bi se lahko kdo zmrdoval, da ga je premalo, a dejanska uporaba ne podpira takega zaključka.

Podobno kot pri Samsungovih Galaxyjih S10 in S10+ tudi tu ni resnejših razlik med malim in velikim modelom. Pixel 3 je za tiste, ki imajo rajši manjše telefone in jim s svojim 5,5-palčnim zaslonom (razmerje 18:9 in brez zareze) še vedno ponuja dovolj površine tako za zabavno vsebino kot za resnejša opravila. Tudi polna visoka ločljivost je čisto zadostna. Pixel 3 XL ima precej večji, 6,3-palčni zaslon z razmerjem 18,5:9 in ločljivostjo QHD+, vendar tudi eno največjih zarez sploh. Precejšnja razlika je še v bateriji, saj XL prinaša dodatnih 515 mAh, kar bi se moralo poznati pri daljši avtonomiji, pri čemer glavni porabnik ni zaslon, ampak fotoaparat. Kar glede na vso obdelavo, ki takrat poteka v ozadju, niti ni presenetljivo. Vse ostalo je pri obeh modelih enako.

Pri Telemachu so cene za Pixel 3 nekje na ravni Huaweija Mate 20 Pro in malo nad iPhonom XR z enako kapaciteto shrambe. Kako bosta Googlova telefona pozicionirana pri ostalih dveh operaterjih, pa bomo šele videli.

The post Googlovi Pixli so vendarle našli Slovenijo appeared first on Tehnozvezdje.

Prav nič neobičajnega in sramotnega se nam ne zdi kupiti generacijo, tudi dve starega fotoaparata ali prenosnika. Še posebej, če je bil takrat med boljšimi. Potem verjetno tudi zdaj še povsem zadošča potrebam. Toda pri telefonih smo precej bolj izbirčni in nečimrni. Samo najnovejše in najdražje je dovolj dobro. Za dejanske uporabniške zahteve ali za ustvarjanje zavisti v lokalu? Racionalni ti nakupi pač niso, ob vse višjih cenah novih modelov in vse manjših razlikah med generacijami še toliko manj.

Cene telefonov so napihnjene, o tem ni nobenega dvoma. Tega ne dokazujejo samo dobički največjih dveh proizvajalcev – predpostavimo, da je Apple na letni ravni še vedno drugi, Samsung pa je tako ali tako daleč spredaj – in ogromna marketinška vlaganja tretjega (Huaweija), ki brez profita ne bi bila mogoča, vzdržna in smiselna. Kasnejše akcijske, marketinška podpora operaterjem, njihove nabavne cene in še kakšen podatek priča o pretiravanju. Vzemimo samo nekaj primerov. Pomladi sem kupil Googlovega Pixla 2 XL, takrat nekako na polovici življenjske dobe (prihodnji teden dobi naslednika), za 170 funtov oz. približno dvesto evrov manj, kot je znašala njegova cena ob prihodu na trg. Zdaj je še dodatnih 120 funtov cenejši. Podobno hitro zdrsnejo cene LG-jev, Sonyjev, da o Xiaomijih sploh ne govorimo. A tudi Samsung ne more držati svoje pozicije, ko se zgodi osip začetnih navdušencev. Ta vikend se da Galaxyja S9 in S9+ kupiti za 549 oz. 649 evrov. Začetni ceni teh dveh telefonov pa sta bili marca, pred pol leta, 849 in 949 evrov. Padli sta torej za tretjino! In trgovci zdaj tudi navajajo, da sta običajni ceni, pred tokratnim popustom, 699 in 799 evrov, torej sta telefona že pred najnovejšo akcijo izgubila lep del svoje precenjenosti. Enako velja za Note8 in bo kmalu tudi za Note9. Edini, ki drži cene aktualnih modelov na enakem nivoju vse do prihoda novih, je Apple. Pri njem popustov ali akcij ni, se pa marsikdaj najde kateri od starejših, a še vedno povsem modernih iPhonov v kakšni akciji pri različnih trgovcih. Tako bo verjetno čez čas tudi z jabolčno sedmico in osmico.

Pravzaprav so bili telefoni nekaj časa kar izjema, vsaj v Sloveniji, saj skoraj niso imeli enakega cenovnega cikla kot drugi izdelki, denimo televizorji ali fotoaparati. Pri teh je običajno, da se postopno cenijo. Vendar je tudi pri telefonih trg vendarle začel vsaj do določene mere delovati, začetne postavke pa so toliko zrasle, da enostavno ne morejo vzdržati prav dolgo. Še toliko bolj, ker napredek ni več enormen. Že pomladi sem svetoval nakup Galaxyja S8 namesto novega S9, ker ni kaj dosti slabši. Zdaj je seveda ta napotek zastarel, saj je že esdevetici cena dovolj padla, da se jo splača kupiti. Mogoče dajo še zapestnico ali kaj drugega zraven. Bo mogoče kdo ugovarjal, češ da v androidnem svetu mora biti najnovejši model, sicer si kmalu brez posodobitev programske opreme. Mogoče res, vendar dražji telefoni dobijo vsaj eno, po navadi tudi dve naslednji izdaji Androida. Lanski model je bil torej delež nadgradnje na Oreo (Android 8), če je štartal še z Nougatom (sedmico), in z nekaj sreče dobi še Pito (9). Pa tudi če ne, bo naslednjih nekaj let enako funkcionalen. Danes se da brez težav uporabljati tudi telefone in tablice z Androidom 6 (Marshmallow) ali celo 5 (Lollipop). Varnostni popravki so zaželeni in vsaj občasno tudi večinoma prihajajo. In tudi povsem najnovejši model ne kupi kaj dosti več kot nekaj mesecev prednosti pri posodobitvah. Posodobitve za S9 se bodo končale enako za tiste, ki so ga drago kupili pomladi ali precej ceneje zdaj. Komaj vredno dodatnih tristo evrov. Glede na to, da bo izdelku prej ali slej vrednost toliko padla, je potem tudi rabljenega težko spraviti v promet za spodoben denar, bolj se ga splača predati otroku ali komu drugemu v sorodstvu.

Telefoni so zdaj vsakdanja dobrina, nič več čarobnega ni na njih. Nakupi takoj ob izidu so metanja denarja proč. Čez pol leta ali leto se iste izdelke dobi za tretjino ali pol ceneje, nove in rabljene, in so tudi precej boljši od vsega, kar prihaja na trg v srednjem ali nižjem razredu. Kajti tudi tam so na začetku marže večje, da prinesejo nekaj dobička, preden se bo treba spustiti na razumen nivo. Zato naj še pri telefonih strategija končno postane enaka kot drugod – kupuje se preverjeno dobre stvari, ki so se že pocenile za toliko, kolikor so bile na začetku predrage.

The post Telefone se kupuje pol leta ali leto po izidu appeared first on Tehnozvezdje.

Današnji dogodek je bil, podobno kot že mnoge predstavitve izdelkov pametnega doma pred njim, pretežno namenjen prikazu kopice primerov, kako lahko Googlov navidezni pomočnik in druge storitve olajšajo vsakdanje življenje. Pogovarjanje z zvočniki, slikovno iskanje, predvidevanje na osnovi preteklih dejanj, preferenc, navad in okoliščin. Podjetje Pomočnika vgrajuje, kamor ga le lahko, podobno kot Amazon Alexo. Novi predvajali Home mini in Home Max z menda zelo hrupnimi nizkotonci, domofon z oznako Nest, celo prenosnik Pixelbook, vsi imajo hiter dostop do v programski opremi ždeče umetne inteligence. Amazon je za zdaj glede proliferacije tovrstnih izdelkov v domove nekoliko v prednosti, toda Google premore bistveno več podatkov, na katerih lahko gradi platformo, ter ima potencialno vstop v večje število naprav.

Koliko je ta AI v resnici že uporaben, je vprašljivo. Še vedno ostaja jezikovna ovira in tudi omejen nabor držav, kjer vse skupaj prinaša kaj koristnega. Dvomljivo pa je tudi, koliko je kupcev, ki se odločajo na podlagi tega, kaj zmorejo navidezne pomočnice ali kakšno dodano resničnost prinaša računalnik, ne na osnovi izgleda, občutka v rokah in zmogljivosti. Domači zvočniki so za zdaj prodrli predvsem zato, ker je z ukazovanjem pogosto priročneje priti do želene godbe kot z drajsanjem po zaslonu. V Sloveniji na žalost še nekaj časa ne bomo mogli zares oceniti, koliko je Googlova vizija prihodnosti že realna, ker je ta zasnovana in prilagojena za peščico glavnih držav (ZDA, Kanado, Veliko Britanijo, Nemčijo, …).

Kaj pa prinašajo same naprave? Prenosnik Pixelbook je nov najdražji chromebook. Tokrat vrtljiv v slogu Yoge in zelo lahek, saj tehta le dober kilogram. Lahko ima procesor i5 ali i7, do 16 GB pomnilnika in do 512 GB diska SSD. Zaslon je 12,3-palčni z ločljivostjo 2560 x 1440 in podpira pisalo, ki ga bodo prodajali posebej. Priključek je seveda USB-C, baterija naj bi zdržala do deset ur, poleg dela v brskalniku, kakršna je narava sistema Chrome OS, so podprte androidne aplikacije. In vse naj bi teklo zelo hitro. Ameriška začetna cena pa je tisoč dolarjev, kar se bo verjetno v Evropi preobrazilo v približno 1200 evrov.

Telefona Pixel 2 in Pixel 2 XL pa sta nova aduta, s katerima se Google želi zoperstaviti Applu in Samsungu. Toda pri tem ponavlja lansko strategijo, ki se ni obnesla, čeprav so predstavniki podjetja iz teleprompterja eden za drugim brali, kako »odlično leto ima za seboj Pixel.« Po navdušenju opisovalcev in redkih uporabnikov že mogoče, po prodajnih številkah pa nikakor, saj milijon ali dva prodanih nista kakšen hvalisanja vreden dosežek. Tudi tokrat bosta na začetku na voljo v samo šestih državah – ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Nemčiji in Indiji. Nekaj mesecev kasneje sledijo še Španija, Italija in Singapur. In znova so cene na nivoju obeh omenjenih konkurentov, daleč od nekdanjih kolikor toliko dostopnih nexusovskih ravni. Manjši Pixel 2 bo v Nemčiji stal 799 (64 GB) ali 909 evrov (128 GB), večji Pixel 2 XL pa 939 ali 1049 evrov.

Za to ceno sicer proizvajalec ponuja na pogled zelo dobro in uravnoteženo strojno osnovo, četudi brez oblikovnega navdiha, in najboljšo programsko opremo v androidnem svetu z zagotovljenimi nadgradnjami za vsaj tri leta. Veliko je bilo govora o tem, kaj zmore Pomočnik, ki se ga da priklicati s stiskanjem telefona v slogu HTC-jevega U11. In kako s storitvijo Lens (objektiv) lahko »guglaš« s pomočjo fotoaparata. Nekakšna moderna reinkarnacija aplikacije Google Goggles izpred let. Ne manjkajo pa tudi dodanoresničnostne nalepke, ker nekaj podobnega ponuja tudi Apple.

Po strojni plati sta telefona skoraj identična in na ravni ostalih z vrha cenovne lestvice. Procesor Snapdragon 835, štrije gigabajti pomnilnika, vodotesnost, fotoaparat z 12 milijoni toč, zaslonko f/1,8 in optičnim umirjanjem, bluetooth 5, zaslon OLED. Manjši ima petpalčnega polne visoke ločljivosti s precejšnjimi robovi naokrog, večji pa za palec večjega, ki v skladu z letošnjim trendom prekriva večji del sprednje površine. Fotoaparat ima menda še izboljšane algoritme za pravilno ocenjevanje razmer in lepljenje fotografij z različnimi nastavitvami v eno, s čimer sta si že lanska Pixla prislužila kopico odličnih ocen. Zaradi tega sta izdelka nedvomno zanimiva, a Slovenijo bosta verjetno spet obšla, kakšen je dejanski Googlov cilj z njima, razen razširjanja svoje vizije Androida in umetne inteligence, pa še vedno ni povsem jasno.

The post Za Google je ves hardver samo sredstvo na poti do končnega cilja – umetne inteligence appeared first on Tehnozvezdje.