Pred dvema letoma so v Kölnu predstavljali Lumu Power 2, s katerim so prešli na priključek lightning in potem sicer malo zamujali z dejansko dobavljivostjo, toda prodaja je bila nato po naših informacijah dobra. Zdaj so tu Lumu Lite 2, Lumu Power 2 in Lumu Pro. Vse napravice so strojno nadgrajene, Pro prinaša še eno dodatno funkcionalnost, z njimi pa podjetje tudi spreminja cenovno politiko.

Lumu Pro poleg vseh prejšnjih meritev – svetlobe v prostoru, svetlobe bliskavice, osvetljenosti, barvne skale in barvne temperature – lahko prikaže še podatke o barvni temperaturi (studijskih) bliskavic. Ta podatek je za profesionalno fotografijo še kako pomemben. Še posebej pri današnjih bliskavicah s Kitajske, kjer je težko vnaprej vedeti, kaj bodo dale od sebe. Zaradi te meritve ima Lumu Pro dodatno fotodiodo in je najdražji svetlomer ljubljanskega podjetja doslej, saj stane 499 dolarjev (približno 431 evrov). Poleg tega naj bi bil s temnejšo kovinsko obrobo tudi bolj prestižen.

Pri modelih Lumu Power 2 in Lumu Lite 2 so prav tako vgradili novo fotodiodo in tipalo za barvno temperaturo, tako da sta bolj natančna od predhodnika. Sta pa ta svetlomera strojno enaka, samo zunanji napis in delovanje aplikacije sta drugačna. Power 2 počne vse, kar je omogočal že predhodnik, medtem ko bo Lite 2 privzeto zaklenjen na merjenje ambientalne svetlobe in svetlobe bliskavice. Ostale funkcionalnosti bo mogoče odkleniti v aplikaciji. Za koliko dolarjev, se v podjetju Lumulabs še niso odločili, vsekakor pa ne za manj, kolikor je sicer cenovne razlike med njima. Ta znaša 150 dolarjev, saj »odklenjeni« model stane 399 dolarjev (345 evrov), »zaklenjeni« pa 249 dolarjev (215 evrov). Vse cene pišem v dolarjih, ker je to edina valuta, v kateri izdelke prodajajo.

Za cenovni skok – doslej je Lumu Power stal toliko, kot bo po novem omejeni Lite 2 – opravičujejo s primerjavo s klasičnimi svetlomeri. Cene samostojnih naprav, ki jih ni mogoče nadgrajevati skozi aplikacijo, se namreč tudi začnejo šele nekje pri 400 evrih, gredo pa tudi do tisočaka in čez za podobne funkcionalnosti, kot jih ponuja najzmogljivejši Lumu. Povsem možno pa je, da bo to zadnja generacija s fizičnim priključkom. Prihodnost je brezžična in tako bi lahko tudi svetlomer za fotografe, videografe, galerije, muzeje in še marsikoga, ki mora pravilno postaviti in nastaviti razsvetljavo, deloval čez modri zob. Morda z dovolj veliko baterijsko zalogo za več mesecev.

The post Photokina 2018: Slovenski Lumulabs znova izstopa appeared first on Tehnozvezdje.

Šef oddelka za fotoaparate (Fujifilm razvija in proizvaja še marsikaj drugega) Toshi Iida je povedal, da so podjetju v času od prejšnje Photokine prihodki od prodaje aparatov in objektivov serij X in GFX zrasli za 60 odstotkov in da so globalna številka dve pri brezzrcalnih fotoaparatih. Na vodilnem mestu je Sony. Uspehe pa Iida pripisuje predvsem optiki in barvni reprodukciji. Fujifilm ima stoletno tradicijo v barvni znanosti, zato trdijo, da nobene drugo podjetje ne more enakih barvnih reprezentacij, kot jih lahko sami. Pri optiki pa je izpostavil leče za objektiv s 107-kratno povečavo, uporabljen v profesionalni kameri 4K. Ta leča ima premer 20 cm in je izjemno gladka, toleranca napake je približno taka, kolikor pomeni las na strehi dvorane za košarko.

Dogajanja v industriji seveda na morejo ignorirati, zato se strinjajo, da vstopamo v novo dobo brezzrcalnih fotoaparatov. In k temu bodo prispevali nov aparat srednjega formata GFX 50R. Ta ima sicer enako 51-milijonsko tipalo kot GFX 50S, vendar R v imenu označuje obliko v slogu nekdanjih aparatov »rangefinder«. Zaradi tega je ohišje za 2,5 cm tanjše in skoraj 150 g lažje, masa je 775 g. Aparat ni tako majhen kot kakšen kompaktni model, a spet ne dosti večji od kakšnega X100 ali česa podobnega. Prihaja tudi objektiv »palačinka« z goriščnico 50 mm in maksimalno zaslonko f/3,5. Za ohišje napovedujejo ceno, nižjo od petih tisočakov.

Toda v višjem cenovnem segmentu imajo v rokavu novega aduta. Dodaten aparat iz družine GFX, ki bo premogel kar sto milijonov točk. S čimer bo prvi brezzrcalni aparat, ki bo presegel mejo stotih megapik. Bo tudi prvi aparat srednjega formata z umirjanjem slike v ohišju, tipalo pa bo prvo s tako ločljivostjo, ki bo imeli točke za fazno ostrenje. Da bo na voljo snemanje videa 4K se pri tolikšni ločljivosti tipala sliši skoraj smešno.

Ima pa Fujifilm še eno uspešnico. To so aparati Instax, ki takoj natisnejo fotografijo. Večina deluje na analognem principu, novi SQ20 pa je drugi digitalni model, ki zdaj poleg zaslončka in shranjevanja fotografij prinaša še snemanje videa (do 15 s) in štirikratno povečavo motiva.

The post Photokina 2018: Fujifilm ignorira brezzrcalne »trende« appeared first on Tehnozvezdje.

Kenji Tanaka, vodja oddelka za fotoaparate z izmenljivimi objektivi, je zbrane pozdravil v dobi brezzrcalnih fotoaparatov polnega formata. Te Sony izdeluje že pet, poleg njega je že nekaj časa na tem področju prisotna premijska Leica, zadnji mesec pa smo prisostvovali vstopu najprej Nikona in kmalu za njim še Canona na to področje. Že čez nekaj ur bi utegnili slišati še napoved Panasonica. A v Sonyju, ki ne samo, da je št. 1 ena v tem segmentu, ampak že od leta 2010 na celotnem brezzrcalnem trgu, so kljub temu prepričani, da bodo ohranili vodilno mesto.

Po besedah Tanake, je njihova glavna prednost v tem, da skoraj vse elemente in tehnologije tovrstnih fotoaparatov razvijajo in izdelujejo sami. So tudi največji svetovni proizvajalec svetlobnih tipal in elektronskih kukal.

Ne delamo kombinacije tehnologije, ampak integracijo tehnologije. Zaradi tega lahko denimo dosežemo hitrejšo obdelavo signala, manjše ohišje, daljše trajanje baterije in druge prednosti,

Je našteval Sonyjev govornik.

Kot je poudaril, so pri aparatih A7 in zdaj A9 iz generacije v generacijo dosegalo precej večje preskoke, kot smo jih pri tehnologiji sicer navajeni običajno. Glavna filozofija, ki se je držijo, je sicer osredotočanje na pet ključnih lastnosti. To so masa in velikost, trajanje baterije, hitrost, kakovost posnetkov in objektivi. Prav pri slednjih je bil Sony prvih nekaj let deležen precejšnjih kritik, toda v zadnjem času je negodovanje (potencialnih) uporabnikov večina zoženo samo še na cene, izbira pa je že precej velika. Skupno je za bajonet E na voljo 48 Sonyjevih objektivov, nekaj pa jih prispevajo še drugi proizvajalci. Takana je napovedal ducat novih v bližnji prihodnosti. Pri čemer se osredotočajo na zagotavljanje ustrezne ločljivosti, lepote »bokeha«, samodejno ostrenje, tiho delovanje, primernost za videografijo in čim manjšo masa, da ima brezzrcalni sistem sploh smisel. Sony za razliko od ostalih isti bajonet uporablja tudi pri profesionalnih kamkorderjih in filmskih kamerah, s čimer je dejansko v prednosti.

Za prihodnost napovedujejo še uporabo umetne inteligence, kar je danes kajpada moderno in brez uporabe ali zlorabe tega pojma ne gre. Naj bi pa to povečalo možnosti umetniškega izražanja in osredotočanja na bistvo, namesto ukvarjanja z nastavitvami. Med take sodi tudi tehnologija zasledovanja oči za samodejno ostrenje. Tako pri ljudeh kot pri živalih. Fotoaparat tako ostri, ko se bitja premikajo, fotograf pa se ukvarja s kompozicijo, ne s tem, ali bo posnetek oster.

The post Photokina 2018: Sony verjame v svoj tehnološki primat appeared first on Tehnozvezdje.