Dogodek je združil predstavnike medijev, partnerje, vplivneže in predstavnike industrije. Namen srečanja ni bil le predstavitev posameznih izdelkov, temveč tudi prikaz širšega ekosistema pametnega doma, ki ga Dreame postopoma širi. Podjetje je ob tem poudarilo tudi širitev na balkanske trge, kjer zaznavajo vse več zanimanja za naprednejše naprave v višjem cenovnem razredu.

V središču razvoja podjetja ostajajo tri ključne tehnološke usmeritve: hitri digitalni motorji, inteligentni algoritmi in bionične robotske roke. Prav te tehnologije Dreame uporablja v različnih kategorijah izdelkov, kar podjetju omogoča postopno širjenje portfelja in krepitev prisotnosti v premium segmentu pametnega doma.

Udeleženci so imeli priložnost preizkusiti več naprav in se seznaniti z novimi funkcijami. Med predstavljenimi izdelki so bili robotski sesalniki, brezžični palični sesalniki, naprave za mokro in suho čiščenje ter izdelki za osebno nego. Dreame s tem nadaljuje strategijo, v kateri želi ponuditi celovit ekosistem naprav za vsakodnevno uporabo.

Posebno pozornost je pritegnil model Dreame X60 Ultra Complete, ki predstavlja novo generacijo robotskih sesalnikov. Sistem VersaLift omogoča spuščanje navigacijskega senzorja, zato je naprava visoka le 7,95 centimetra. Takšna zasnova omogoča čiščenje pod nizkim pohištvom in dostop do težje dosegljivih mest, kjer klasični robotski sesalniki pogosto obstanejo.

Pomembna novost je tudi sistem ProLeap, ki omogoča premagovanje ovir do višine 8,8 centimetra. To pomeni, da robot lažje prehaja med različnimi površinami in pragovi, brez prekinitev med čiščenjem. Takšna rešitev zmanjšuje potrebo po ročnem poseganju uporabnika in izboljša samostojnost delovanja.

Za navigacijo skrbi tehnologija OmniSight AI, ki prepozna več kot 280 vrst predmetov. Robot se izogne kablom, čevljem in pohištvu ter optimizira pot čiščenja. S tem se zmanjša možnost zatikanja in poveča učinkovitost čiščenja, zlasti v bolj razgibanih prostorih.

Dreame poudarja tudi zmogljivost, saj sesalna moč doseže 35.000 Pa. Naprava je namenjena čiščenju različnih površin, vključno s preprogami. Po končanem delu se robot vrne v bazno postajo, kjer se sproži samodejno vzdrževanje. To vključuje pranje krp pri visokih temperaturah, kar izboljša higieno in zmanjša potrebo po ročnem čiščenju.

Predstavitev modela X60 Ultra Complete je hkrati poudarila širšo usmeritev podjetja, ki želi razvijati naprave z večjo stopnjo avtomatizacije in čim manjšim poseganjem uporabnika. Cilj ostaja poenostaviti vsakodnevna opravila ter izboljšati uporabniško izkušnjo.

Dogodek na Bledu je dodatno potrdil, da Dreame balkansko regijo vidi kot pomemben trg rasti. Srečanje z regionalnimi partnerji in mediji je bilo namenjeno tudi krepitvi prisotnosti ter vzpostavljanju dolgoročnih sodelovanj.

Podjetje ob tem nadaljuje širitev portfelja in razvoj inteligentnih naprav za pametni dom. Dreame želi združiti zmogljivost, avtomatizacijo in enostavno uporabo, pri čemer naprave delujejo čim bolj samostojno in neopazno v ozadju vsakdanjih opravil.

The post Dreame predstavil nove naprave in v ospredje postavil X60 Ultra Complete appeared first on Tehnozvezdje.

Danes nosimo ure pretežno zaradi zdravstvenih meritev, seveda tudi za športne (to so povzele od prejšnjih »nepametnih«), za brezstično plačevanje in tudi za povezljivost v svet, ko telefona nimamo pri sebi. Obvestila s slednjega so kajpada prisotna, vendar niso ključna funkcionalnost. Podobno pri pametnem domu po mojih opažanjih ni zares v ospredju njegova »pamet« in zmožnost avtonomnega delovanja in upravljanja, ampak so bolj pomembni oddaljeni dostop, pregledovanje podatkov, zmožnost nastavljanja urnikov in »rutin« ter seveda opravljanje dela namesto nas.

Filmi ali videi, ki so jih proizvajalci, še posebej Hisense, Samsung ali Xiaomi zelo radi kazali in jih še kažejo na svojih predstavitvah, ustvarjajo predstavo, kako se vse naprave v stanovanju »pogovarjajo« med seboj, kako poznajo lastnika in se mu prilagajajo, kako je vse avtomatizirano in nam kmalu ne bo treba niti s prstom več migniti. Morda kdo celo živi v takem domovanju, toda velika večina ima kvečjemu posamične naprave, ki jih tudi uporablja ločeno od vseh drugih. Denimo robotski sesalnik, mogoče zvočnik in še kaj. Še najbolj redki so verjetno stroji, za katere so nas prepričevali, da morajo nujno vsebovati »pamet.« Pralni, pomivalni ali hladilnik. Danes je njihova pamet predvsem v samodejnem določanju programa, količine čistila in podobnega, ne v povezanosti v aplikacijo ali morda samodejnem naročanju hrane, ki je je zmanjkalo. Vsekakor pa ni nobene koristi od tega, če so iste znamke, prisotni v isti aplikaciji ali se jih združi pod okriljem standarda Matter. Pametni dom ni zares povezana, homogena celota, temveč skupek razdrobljenih, posamičnih »otokov.« Kar ni nujno slabo ali narobe.

Na veliko področjih se ponudniki sicer trudijo spraviti »vse na eno mesto,« mogoče najbolj očitno na televizorjih in operaterskih sprejemnikih, kjer so menda tudi razmeroma uspešni. Sam sicer iskanja vsebin ne dojemam tako in verjamem, da še kdo drug nima večjih težav s tem, da jih spremlja na par koncih. Ne zdi se mi večja težava pregledati treh ali petih aplikacij pretočnikov za nove in (meni) zanimive vsebine, pravzaprav kolikor toliko konstantno spremljam, kaj ponudniki dodajajo v nabor in si tisto, kar me pritegne, shranim na seznam za ogled.

Podobno tudi pri »pametnem domu« nimam kakšne posebne želje, da bi vse upravljal v eni aplikaciji in za to ne vidim večje potrebe. Kvečjemu bi bila v njej potem po vsej verjetnosti dodatna zmeda in bi vsi skupaj postalo nepregledno. Če bi za vsako šel v svoj razdelek, pa to ni več dosti drugače, kot da odprem ločeno aplikacijo s prilagojenim in zanjo smiselnim uporabniškim vmesnikom. Določene seveda imajo več prijavljenih naprav, od robotskega sesalnika, prek tehtnice do zvočnika in cvrtnika na vroč zrak, v kakšni je zgolj ena, odvisno od tega, kaj imam od istega proizvajalca. Vseh teh zadev, ki jih lahko uvrstim med pametni dom, pa je preveč, da bi to poskušal spravljati na skupni imenovalec.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post KONEC LETA: Pametni dom se razvija drugače od napovedi in mojih pričakovanj appeared first on Tehnozvezdje.

Še pred nekaj leti smo pri večini proizvajalcev bele tehnike poslušali razlage, da je energetsko ali vsaj okoljsko najbolj učinkovito pranje s čim daljšimi programi, saj porabi najmanj vode in lahko tudi energije. Toda to ima očitno tudi druge neželene posledice, zato se zdaj vse bolj obračajo v drugo smer. Ponujajo vse več možnosti prednastavljenih kratkih programov in delajo na učinkovitosti pranja z nižjo temperaturo. Pri Electroluxu gre v tem pogledu za funkcionalnosti SmartSelect, ki znajo samodejno izbrati program ali pa predlagati uporabniku, kako lahko izbere oz. nastavi bolj primernega.

V Electroluxu so zatrdili, da lahko z načini pranja in sušenja pri nižji temperaturi oz. s krajšimi cikli podaljšajo, celo podvojijo življenjsko dobo (bombažnih) oblačil. »Daljša življenjska doba je največja priložnost za zmanjšanje izpustov, porabe vode in kopičenja smeti v povezavi z oblačili,« so poudarili. Vsak Evropejec po podatkih študij letno zavrže 6,5 kg vsebine garderobne omare, predvsem zaradi obrabljene tkanine, spranih barv in tudi permanentnih madežev. Nekatere kose naj bi prenehali nositi po vsega sedmih do desetih uporabah. Tovrstne možnosti za podaljševanje obstojnosti oblačil ponujajo pralni stroji serij od 600 do 900, kombinirani pralno-sušilni stroji serij 700 in 800 ter sušilni stroji serij od 600 do 900.

Potem so tu še programi, zasnovani specifično za zmanjševanje porabe energije. Eden takih je zelo zmogljivi UltraQuick, optimiziran za dnevno pranje kombinacije bombažnih in sintetičnih oblačil, ki lahko prihrani do 30 odstotkov energije v primerjavi s klasičnim programom. Pri sušilnih strojih serije 900 je na voljo tudi funkcionalnost SmartSave, ki uporabniku da na voljo možnost izbire med varčevanjem z energijo ali s časom. Če se mudi, lahko perilo posuši uro hitreje, če je časa dovolj, pa za običajno dolgo sušenje porabe do 20 odstotkov manj energije.

Primerni tudi za novo omrežnino

Pri pralnih strojih se seriji 700S oziroma 900S ponašata z zmogljivostjo 10 ali 11 kilogramov perila in 73-litrskim bobnom. Tudi tu postajajo zasloni čedalje večji, razlog pa seveda v različnih možnostih, ki jih stroji nudijo. Tehnološki navdušenci bodo veseli možnosti krmiljenja pralnega stroja na daljavo, ekološki pa možnosti za samodejno doziranje pralnega praška in za dolgoživost stroja z možnostjo za mehčanje vode. Obe seriji se ponašata z dobro energetsko učinkovitostjo, po podatkih Electroluxa do 40 odstotkov boljšo, kot je zahtevana za razred A. Pomembna je tudi poraba vode, tudi to so uspeli v eko-programu znižati do 20 odstotkov.

Sušilni stroji nove generacije vsebujejo z 3D-tipalo, ki naj bi omogočalo odkrivanje skritih mokrih kosov oblačil in jih tudi posušiti. Nudijo vrsto programov za različna oblačila, od športnih do občutljivih, poleg tega imajo hiter način sušenja, ki skrajša čas do 50 minut. Tudi ti stroji imajo možnost krmiljenja na daljavo. Ta možnost je postala bolj zanimiva z novim zaračunavanjem omrežnine, saj lahko že pripravljen stroj tudi na daleč zaženete takrat, ko se ne bo »pokrival« z drugimi napravami ali najdražjim omrežninskim blokom.

Zadnji med novinci so kombinirani pralno-sušilni stroji, ki so zanimivi predvsem tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev pralnega in sušilnega stroja. Tudi tu je možnost nastavitve različnih programov in krmiljenja na daljavo, po energetski učinovitosti pa so v razredu A.

Če torej na kratko povzamemo, nova generacija pralnih in sušilnih strojev je energetsko še bolj učinkovita in prilagojena novim zahtevam glede porabe električne energije. Aplikacije za daljinski nadzor postajajo že skoraj obvezna oprema in olajšajo upravljanje, pa tudi razporejanje, kdaj je v pogonu kateri od večjih domačih porabnikov.

The post Pomagajo zniževati porabo in ohranjati oblačila v perfektnem stanju appeared first on Tehnozvezdje.

Če se ne bi poglobili v videz in uporabljeno plastiko, ta se zdi za odtenek boljša kot pri kakšnem drugem, bi tega robota zlahka zamešali za katerega koli »kitajca«, ker je dokaj klasičen s skoraj okroglo izboklino za lidarsko navigacijo. S spodnje strani je še bolj podoben kateremu od ostalih iz istih tovarn, le da za razliko od nekaterih smeti zbira le z eno metlico. Krtača je standardna s kombinacijo gume in ščetin. Čeznjo je pokrov z dvema žicama, ki jo nekoliko zaščitita ob prehajanju kovinskih pragov. Spredaj je razlikovalni element, saj ima tipala za zaznavanje predmetov, ki mu pridejo na pot.

Nazivna sesalna moč tega robota je zelo solidnih 4000 Pa, kar pa doseže le v najvišji nastavitvi sesanja Turbo. Te niti ni treba uporabljati, kajti že nastavitev Strong delo opravi presenetljivo dobro, pri čemer ni pretirano glasna. Zaradi koles na visokih »nogah« in omenjene zaščite krtače je ta robot zelo primeren za stanovanja, kjer ni vse v istem nivoju. Kljub eni sami metlici za seboj ne pušča smeti, v krtačo pa se lahko zaradi ščetin zatakne marsikaj, zato jo je treba redno čistiti. Če kakšni lasje denimo zataknejo še pod omenjene žice in preveč napnejo, lahko tudi prerežejo krtačo med kakšnim plezanjem čez prag ali na debelo preprogo. Izogibanje oviram je približno polovično uspešno. Večje predmete zlahka zazna, kakšne bolj »pritlehne«, denimo kable, pa lahko spregleda. Zato območja, kjer je permanentno kaj v napoto robotu, je zato še vedno najbolj določiti, naj jih izpusti (»No-Go Zone«). Lahko se zgodi, da robot ne bo šel sesat za zavese, je pa denimo pri meni v kuhinji vedno šel do roba, ker začetek vratnih kril omaric ravno toliko visok, da ne zavede snopa lidarja.

Zaradi »navigacije« je ta robot med tistimi, ki si zapomnijo tloris stanovanja se pri naslednjih sesanjih ravnajo po njem, seveda tudi glede na zarisana »prepovedana« območja. Nekateri roboti lahko hranijo in preklapljajo med štirimi tlorisi, Dreame L10 Pro si zapomni tri, kar je ravno dovolj tudi za kompleksnejša stanovanja. Za ustvarjanje dodatnih tlorisov ni treba prestavljati polnilne postaje in tudi kasneje uporabnik zgolj izbere drug tloris v aplikaciji, robota nekam postavi in ta se malo vrti naokrog in ko se tako orientira ter prepozna prostor, začne z delom. Če se posamezen »zemljevid« konča pri določenih vratih (in se od tam začne drugi), je najbolje ta vrata med sesanjem zapirati, sicer bo robot odtaval naprej in v tloris dorisal sobe, ki jih v njem nočete. Mogoče ga je poslati tudi na sesanjem posameznih sob ali območja, ki ga vsakič sproti določite v aplikaciji, da pa se robota tudi premikati kot avtomobil na daljinsko upravljanje. Zato je zelo vsestranski in se res da natančno določiti, kje naj sesa in kje ne, če mu vseeno kaj prekriža pot, pa zaradi 3D-kamer obstaja velika verjetnost, da se bo temu izognil.

Navezanost na konglomerat Xiaomi se kaže v tem, da Dreame sploh nima lastne aplikacije, temveč tega robota upravljamo kar s Xiaomi Home. S tem ni kaj dosti narobe, ker je aplikacija dokaj enostavna in pregledna, večina pomembnega je dosegljivega z začetnega zaslona posamezne naprave in z nekaj »kliki«. Zahtevana pa je prijava z uporabniškim računom Xiaomi, kar zna koga motiti, a po drugi strani nato posameznik vidi in lahko upravlja robota na vsakem telefonu ali tablici, na katerem je prijavljen v to aplikacijo. Kot smo pri kitajskih navajeni, tudi Dreame L10 Pro govori, kajpak z ženskim glasom, morda malce osladnim, a povsem nenadležnim.

Na voljo je tudi pomivanje tal, kot pri malodane vseh kitajskih modelih. V tem opravilu je L10 Pro nekoliko manj uspešen kot v sesanju. Ker nima dovolj mase in tudi ne pomikanja v smrekico, malo že očisti tla, vseh madežev pa ne zmore odstraniti. Rezervoar za vodo je v nastavku za krpo, kar mi je bolj všeč kot zraven koška za smeti. Ta je zato lahko nekoliko večji. Me pa pri njem skrbi, da se bo zaradi trdega odpiranja prej ali slej nekaj polomilo. Tudi pri pomivanju je seveda mogoče določiti območja, ki naj jih robot izpusti, kot so tla s parketom ali preprogami. In enako kot pri sesanju so na voljo tri intenzivnosti, toda v tem primeru močenja tal. Znova se mi najbolj primerna zdi srednja. Mogoče pa je tudi nastaviti različne stopnje za različne prostore, kar tudi ni neumno, saj je ponekod lahko bolj umazano kot drugje.

Trajanje baterije je še ena močna plat tega domačega pomočnika. Na srednji stopnji lahko posesa 100 m², z najvišjo močjo malo manj, a prav tako lahko obdela običajno velikost blokovskega stanovanja. Polnjenje tudi ne traja predolgo, če morda vmes zmanjka zaloge. Polnilna postaja je na pogled precejšnje nasprotje robota, deluje dokaj ceneno in vsekakor bi bila lahko nekoliko težja, da je robot ne bi kar sam včasih premaknil. Njena dobra plat je v tem, da za napajanje sprejme običajen dvopolni kabel. Pri tem modelu ni možnosti kompleta s samočistilno postajo, kar je mogoče še največja slabost, kajti čistiti je treba ročno, to pa pomeni tudi redno izpihovanje ali izpiranje filtra. In zanimivost, robot se brez filtra v košku noče premakniti.

Dreame Bot L10 Pro tako za dobrih 400 evrov ponuja skoraj vse, kar večina uporabnikov potrebuje, razen samočistilne postaje. Zato ga ta čas zlahka priporočim, zdi se mi še celo bolj vsestranski kot Roborock Q7 Max.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Učinkovito sesanje
• Dobra navigacija po prostorih
• Zna se izogniti nekaterim predmetom, ki ležijo na tleh
• Premaga lahko večino višjih pragov (če ima prostor za nekaj »zaleta«)
• Spodobna avtonomija baterije
• Celovit nabor funkcionalnosti

GRAJAMO:

• Pomivanje je v praksi bolj brisanje tal
• Vratca koška čakajo na to, da jih nekdo po nesreči polomi
• Zgolj ena krtača stare zasnove s ščetinami
• Polnilna postaja ni enako kvalitetna kot robot

The post Dreame Bot L10 Pro: Vsestranski in cenovno konkurenčen robot appeared first on Tehnozvezdje.

»Odkar smo začeli s podjetjem iRobot, je bil naš cilj izdelovati praktične proizvode, ki ljudem olajšajo vsakdanjik. Amazon se prav tako osredotoča na smiselne inovacije, zato si ne morem zamišljati boljšega mesta, kjer bi lahko naša ekipa nadaljevala svoje poslanstvo,« je v izjavi za javnost izpostavil soustanovitelj in direktor družbe iRobot Colin Angle.

Direktor oddelka za naprave pri Amazonu Dave Limp pa je dodal, da se zavedajo pomembnosti časovnih prihrankov, pri čemer so izdelki Roomba in ostali iz iRobota izredno uspešni, lastniki pa jih obožujejo. Veliko o nadaljnjih načrtih v Amazonu niso povedali, zagotovo pa se vsaj v prvih letih ne bo kaj bistveno spremenilo. Posel morajo seveda potrditi še regulatorji, zato ga bosta podjetje verjetno izpeljali prihodnje leto.

Podjetje iRobot so l. 1990 ustanovili Colin Angle, Rodney Brooks and Helen Greiner iz laboratorija za umetno inteligenco univerze MIT. Prvi je še vedno glavni izvršni direktor in bo to ostal tudi po Amazonovem prevzemu, medtem ko sta se druga dva že pred več kot desetimi leti podala v druge izzive na področju robotike in umetne inteligence. Prvo Roombo so začeli prodajati l. 2002, kmalu so ti izdelki postali sinonim za robotske sesalnike in dolgo tudi ohranjali primat, toda v zadnjih letih so kitajski konkurenti naredili velik korak naprej in tudi začeli kazati več inovativnosti in zanimivih idej od pionirja na tem področju. Povsem mogoče je, da so v ameriškem podjetju ugotovili, da je zdaj še prav čas za prodajo, preden številke resneje padejo in s tem tudi vrednost delnic.

Za Amazon so Roombe in podobni roboti nedvomno privlačno področje. Lani je korporacija že začela izdelovati hišnega robota Astro, ki med drugim tudi pomiva tla, poleg tega že leta veliko stavi na glasovno pomočnico Alexo in v svoj portfelj naprav dodaja take za pametni dom, denimo termostate, razsvetljavo in usmerjevalnike za prepleteno brezžično omrežje (Eero). Z Roombami bo podjetje dobivalo še več podatkov za Alexo in druge namene, hkrati pa bo lahko pridobilo dodatno znanje o robotiki, ki bo prišlo prav za razvoj naprav za uporabo v skladiščih in za dostavo po mestih.

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Po stanovanjih bodo v prihodnje sesale Amazonove Roombe appeared first on Tehnozvezdje.

Že pred časom se je z izdelavo merilnika kakovosti zraka ukvarjala vsaj eno slovensko zagonsko podjetje, ki pa kljub zanimivi »kocki« ni bilo uspešno. Zaradi onesnaževanja, dveh let pandemije, pogostih požarov in ogrevanja okolja tovrstni merilniki (morda) spet postajajo zanimivi. Tudi, ko mislimo, da je zrak dober, je velikokrat še vedno prostor za izboljšave. Pod pogojem, da na primer vemo, kolikšna je koncentracija majhnih delcev ali (in) ogljikovega dioksida. In izmero razumemo!

Večina tovrstnih »merilnikov« je osredotočenih na merjenje ogljikovega dioksida, temperature in vlažnosti. Na najbolj pomembne lastnosti, ki neposredno vplivajo na počutje. Nekateri omogočajo tudi več. Airthings View Plus na primer izmeri še vsebnost trdih delcev, hlapljivih organskih snovi (VOC) in celo koncentracijo radona. Dokaj pogostega radioaktivnega žlahtnega plina v okolici, ki je odgovoren za približno pet odstotkov smrti za pljučnim rakom. Le nečesa ne zna, kar zna biti v naslednjih letih zaradi pomanjkanja in draginje energentov celo pomembno. Zaznave ogljikovega monoksida kot posledica slabega vlečenja dimnika iz peči na trda goriva.

Na voljo je sicer družina izdelkov. Omenjena Plus vključuje vse tipala in obenem deluje kot središče za dodatna. V koliko na primer želite stanovanje opremiti z natančnim omrežjem za merjenje kakovosti bivalnega okolja. Dodatni tipali sta za View Radon in View Pollution, ki, kot pove že ime, zaznavata radon oziroma trdne delce. Na spletni strani podjetja je razvidno, da cene sicer daleč od »prijaznih« do denarnice. 299 evrov za View in 199 za vsakega od omenjenih dodatkov.

Če se vam zdi pomembno, lahko merjenje koncentracije radona anonimno delite na https://radonmap.com/.

V čem je torej njegova skrivnost. V prvi vrsti v avtonomiji delovanja baterije, ki po zaslugi algoritmov varčevanja z energijo, čeprav ga lahko priključite na stalni vir napajanje preko priključka USB tipa C, zagotavlja do dve leti delovanja. In v razumljivosti. Razen strokovnjakom, vsem drugim številke ne pomenijo veliko. Kolikšna koncentracija merjene snovi v zraku je preveč? Priznam, da ne vem. Lahko bi se izobrazil, kar bi bilo verjetno najbolje, toda čemu, ko je na voljo veliko bolj preprosto kazalnik. Ko se na zaslonu prižge rdeča lučka, to pomeni, da je skrajni čas, da odprete okno.

Kot vedno v primeru tovrstnih naprav registracijo in nastavitev opravite v mobilni aplikaciji. Med drugim določite tudi, kateri meritvi od sedmih, bosta stalno prikazani na zaslonu merilnika, saj za vse preprosto ni prostora. Jih pa naprava prikaže enega za drugim, ko z dlanjo pomahate pred njo. Pomembno je še to, da traja približno teden dni, da se tipali ogljikovega dioksida in hlapljivih organskih snovi umirita in da aplikacija, kakopak drugače, meritve redno sinhronizira s spletnim strežnikom.

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Takšno napravo moraš imeti, če hočeš vedeti, kakšen zrak dihaš! appeared first on Tehnozvezdje.

Pravijo, da je pametna razsvetljava najbolj pomemben izum vse od iznajdbe žarnice. Morda, toda da bi razumeli prednosti, jo morate izkusiti na lastni koži. Drugače je predraga in prezahtevna. Celo dodatno zaplete življenje, če moraš vedno, ko želiš prižgati luč v kuhinji, najti telefon, zagnati aplikacijo in v njej vključiti sijalko. Lažje je pritisniti stikalo na steni, ko greš mimo, da »zagori« neumna in cenejša sijalka, privita v grlo luči.

Kakšne so torej prednosti

Bistvo pametne razsvetljave je avtomatika in nadzor na daljavo. Sijalke se bodo prižigale in prilagajale barvo svetlobe času dneva ali na podlagi določenih dejanj. Po želji. Nikoli ne boste vstopili v temni prostor, medtem ko se bodo sijalke prižigale in ugašale po običajnem vzorcu, ko nikogar ne bo doma in na ta način odganjale tatove. Ravno tako s samodejnim ugašanjem ob določeni uri ali po glasovnem ukazu povečajo udobje bivanja. Vplivajo lahko še na zdravje in dobro počutje. Bujenje s počasnim naraščanjem jakosti svetlobe je manj stresno od piskanja budilke. Če bo sijalka preko dneva spreminjala barvno temperaturo glede na sončni cikel, boste imeli preko dneva več energije in se zvečer hitreje umirili. Tu so še barvne sijalke. Zabavne in uporabne za obveščanje. Svetijo na primer modro, ko zunaj lije kot iz škafa ali rdeče, ko šef pošlje elektronsko sporočilo. Tudi to je namreč mogoče, če uporabite spletno storitev IFTTT.

(Še) nezdružljivi standardi

Na načelni ravni imamo dve možnosti. Sijalke zamenjamo s pametnimi ali pustimo obstoječe in jih »posodobimo« s pametnimi stikali in zatemnjevalci. Ni treba postavljati enega načina pred drugim. Cenovno in zmogljivostno najbolj učinkovita pametna razsvetljava je mešanica pametnih sijalk in stikal. Dejanske težave so nekje drugje. Ponudniki uporabljajo različne standarde in komunikacijske protokole, zato so izdelki med seboj večinoma nezdružljivi. Pametne sijalke enega izdelovalca največkrat ne morete vključiti v sistem drugega, čeprav bi si to želeli. Vsaj neposredno ne. A ker je uporaba številnih aplikacij dokaj nepraktična, je za enkrat rešitev integracija v sistema pametnih domov Google Home, Apple HomeKit, Samsung SmartThing ali Amazon Alexa. Smiselna je torej odločitev za enega in nato nakup sijalk in ostale opreme, ki tega podpirajo. Vsaj še eno leto, kajti na obzorju je že skupni standard naprav pametnega doma Matter, ki obeta združljivost med platformami. Ko bo zaživel, ne bo več treba skrbeti, za kateri sistem so sijalke, stikala in druga oprema ter kateri komunikacijski protokol, Wi-Fi, Zigbee, Bluetooth ali kateri drugi, uporabljajo.

Kdaj pametne sijalke?

Vsa elektronika, komunikacijska in elektronika za ugašanje in prižiganje, je v pametni sijalki, zato je ta dražja od neumne sijalke LED. Izberemo jih takrat, ko jih imamo več v enem električnem krogu in bi radi upravljali vsako posebej. Na primer. Na stropu imate osem »luči«, ki jih krmili eno stikalo. Ne morete prižgati ene ali dveh, le vse na enkrat. Ko jih zamenjamo s pametnimi in stikalo za stalno preklopimo v prevodno stanje, pa se zlahka izmišljujemo, katere in s kolikšno jakostjo bodo svetile. Ravno tako je pristop pravi, ko želimo imeti sijalke, ki jim spreminjamo barve ali (in) temperaturo bele svetlobe, kar je s stališča dobrega počutja izrednega pomena. Severnjaki imajo na primer raje hladno bleščečo svetlobo, medtem ko je v naših zemljepisnih širinah primernejša toplejša.

Največkrat se prijavi težava z obstoječimi stikali. Če ga po nesreči izklopite, postanejo pametne sijalke nedostopne. Rešitev je več. Najbolj drastični, zamenjava stikala z brezžičnim upravljalnikom, ki žal zahteva občasno zamenjavo baterije, sledi lepljenje lepilnega traku in najbolj elegantna – disciplina. Ko zasrbi roka, da bi pritisnili stikalo, se udarite po njej. Kajti bolj smiselno je pametne sijalke upravljati z glasom (izgovorjen materni jezik vam veliko ne bo pomagal) ali oblikovati pravila, pa katerih se samodejno prižigajo in ugašajo. V takšnih primerih boste verjetno potrebovali še kakšno dodatno tipalo gibanja. Primerni so predvsem za hodnike, kopalnice in drugo le občasno obiskane prostore. Kot sem že dejal, je upravljanje samo preko aplikacije na pametnem telefonu za moj okus zdaleč najbolj neudobno možnost.

Kdaj namesto sijalk pametna stikala in vtičnice

Odgovor je načelno dokaj preprost. Ko imate nanj vezanih več sijalk, vam je vseeno, da vse prižigate in ugašate na enkrat, toda radi bi to počeli na aplikaciji ali z glasovnim ukazom. Ravno tako dovolijo nastavljanje urnikov delovanja in pravi prižiganje in ugašanje sijalk. Tudi cenejše je, saj ni treba neumnih sijalk menjati s pametnimi. Ko običajno stikalo zamenjamo s pametnim, odpade možnost, da bi po nesreči izklopili pametno razsvetljavo. Ves čas je namreč pod tokom in polno delujoč. Primerna so še za povezavo težko dostopnih, manjkrat uporabljenih in zunanjih luči v sistem pametnega doma. Enako je s pametnimi vtičnicami, ki so predvsem uporabne za upravljanje s samostoječimi lučmi.

Žal imajo stikala očitno slabost. Nadzirajo lahko jakost sijalke, ne pa tudi temperature in barve svetlobe. Ko je to v načrtu, so pravzaprav pametne žarnice edina rešitev. Kombinacija pametnega stikala in sijalke ravno tako ne deluje, saj stikalo le to izklopi, da kot v primeru običajnega, takrat ni dosegljiva.

Različni protokoli zahtevajo različno opremo

Pametna sijalka ali stikalo morata biti povezana v domače omrežje. Najboljše, da kar preko protokola Wi-Fi. Ker takšne ne zahtevajo vozlišča (mostu), ki komunikacijski protokol sijalk in stikal poveže z domačim brezžično omrežje, je uporabe najbolj preprosta. Težave je, da je težko imeti in hkrati nadzirati več deset sijalk in stikal, ki so vse samostojna entiteta omrežja. Rešitev predstavlja uporaba komunikacijskih protokolov Bluetooth, Z-Wave, ZigBee in še nekaterih, ki so vezani le na določnega izdelovalca. So zanesljivejši glede kakovosti delovanja in dosega, a zahtevajo dodatno napravico. Dejansko težave ni v njej, temveč preprosto v nezdružljivosti. Doma imam na primer nekaj odličnih pametnih sijalk Belkin katerim je »crknilo« vozlišče, a jih kljub istemu komunikacijskemu standardu ne moremo povezati z vozliščem sijalk Hue.

Zaradi tega je moj nasvet glede izbora izdelovalca in standarda naslednji. Ni važno, za katerega se boste odločili. Pomembnejše je, da ko se odločite za enega, pri njem vztrajate. V svoj sistem pametne razsvetljave vključite samo njegove izdelke. Kolikor je to seveda mogoče.

The post NEDELJSKI NASVET: kdaj so boljše pametne sijalke in kdaj stikala? appeared first on Tehnozvezdje.

Lažje bi se otresli energijske odvisnosti, če bi energijo uporabljali racionalno. Težko bi dejali, da je varčno pozimi ogrevati stanovanje na 25 stopinj Celzija, kar žal ponekod ni neobičajno in nato na široko odpreti okna, ko postane prevroče. Razsipnosti z energijo, razlog je kajpada v dejstvu, da je marsikdaj prepoceni, bi se lahko izognili, ne da bi zato trpelo udobje, pod pogojem, da bi prevzeli popoln nadzor nad porabniki. Pametne naprave bodo pri tem igrale pomembno vlogo. Čemu o tem pišemo zdaj? Pol leta imamo časa, da se pripravimo na naslednjo zimo, morebiti prenovimo ogrevalni sistem ali nanj vsaj namestimo pametna tipala, kot so na primer termostatski ventili na radiatorjih, kar je preprostejše storiti, ko je ogrevalni sistem izven funkcije.

Svet se spreminja, pred čimer si nima smisla zatiskati oči, kajti najprej pandemija koronavirusa in zdaj vojna v Ukrajini (kaj nas še čaka, bo pokazal čas), sta zaključila relativno udobno in mirno obdobje v mednarodnih odnosih. Ker smo pričakovali, da bo trajalo v nedogled, smo presenečeni in ne vemo, kaj naj storimo. Če ne bomo pipice do poceni ruske nafte in zemeljskega plina priprli sami, nam jo bodo prej ali slej zaprli Rusi. Tenzije med njimi in nami bodo namreč samo še naraščale. Na svetlo dneva prav tako prihajajo napačne, a všečne pretekle odločitve. Ker je bil plin poceni in so obljube o zapiranju jedrskih elektrarn naletele na odobravanje med volivci, so Nemci verjetno naredili eno večjih strateških napak. Politiki bi morali sprejemati tudi težke odločitve, na kar zaslepljeni od lasnih političnih ciljev radi pozabljajo. A kaj, ko smo bili prepričani, da so ruski viri večni.

Težave z dobavami fosilnih goriv so lahko voda na mlin okoljevarstvenim zahtevam in prehodu na uporabo čiste energije. Razumljivo je, da tega ne moremo storiti preko noči, toda ali smo lahko popolnoma prepričani, da niso obljube in zaveze dane s figo v žepu. Stanje se zdaj drastično spremenja. Prehod na čisto energijo ne sodi več v kategorijo pobožnih želja enkrat v prihodnosti, a brez hitenja, temveč nekaj, kar moramo storiti, koliko je le mogoče hitro. Odlično, mar ne? Kako hitro se bomo otresli pretirane odvisnosti od fosilnih goriv, pa bo seveda še vedno odvisno od dogajanj v prihodnjih mesecih in odločitve, s koliko težav smo se zaradi tega pripravljeni spopasti. Morda bomo celo vanje primorani.

Ni dovolj, da fosilna goriva nadomesti čista energija, najprej se moramo ponovno naučiti varčevanja!

Da digitalne tehnologije lahko prispevajo k boju za zaustavitev podnebnih sprememb, kar hkrati zmanjša kurjenje fosilnih goriv, je zapisano v poročilu Združenih narodov. Tam so omenjene pametne naprave, ki bi naredile dom energijsko učinkovitejši, in sistemi, ki bi sončne celice na strehah združili v virtualne elektrarne. Pri tem se poraja vprašanje o uporabniški izkušnji in samozadostnosti digitalnih tehnologij in pametnih naprav. Namreč ves čas uporabe pametnih naprav opažam, da večinoma obljubljajo veliko, nudijo raznovrstne informacije, a na koncu je še vedno uporabnik tisti, ki poskrbi za dejanja. Pogrešam ambientalno inteligenco, ki je bila sicer obljubljena že pred najmanj desetimi leti. Obstoječi pametni domovi delujejo po načelu avtomatizacije procesov, povezovanja naprav in tipal ter pisanja scenarijev delovanja tipa – v primeru, da je izpolnjen pogoj X, poten naredi Y«. Slabost scenarijev je, da vedno delujejo enako in so narejeni, da poskušajo upoštevati vse mogoče (in manj mogoče) predvidljive razmere in se ne moremo prilagajati nepričakovanim dogodkom. Ne potrebujem doma, kjer imam črno na belem, koliko porabim. Želim varno okolje, v katerem bi zastavil cilj, na primer 10-odstotno zmanjšanje mesečne porabe energije, nakar bi tehnologija brez mojega vmešavanja poskrbela, da bo dosežen ob minimalnem ali celo brez vpliva na bivalno okolje.

Pogoj je pametno električno omrežje, ki bi se ves čas »pogovarjalo« s pametnimi aparati, da ne bi izgubljali energije za gretje ali hlajenje praznih prostorov. Hkrati bi poskrbelo še za polnjenje električnih vozil in baterij drugih naprav v obdobjih, ko je na voljo največ energije iz obnovljenih virov, ter izkoristilo baterije kot vir energije za gospodinjstva, v primeru izpada. Toda pot do tja je še dolga. Dobro je vedeti, da rešitve so in jih je mogoče uporabiti. Kako hitro jih bomo, pa je v marsičem odvisno od dogodkov v naslednjih mesecih.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Se zavedate, da energija nikdar več ne bo poceni? appeared first on Tehnozvezdje.

Kdor ima v stanovanju ali hiši za ogrevanje sob radiatorje, ima na njih take ali drugačne ventile. Če so termostatski, se odpirajo in zapirajo, ko temperatura preseže ali pade pod nastavljeno vrednost. V hišah s talnim ogrevanjem so ventili za posamezne razvode (sobe) večinoma celo zimo odprti enako, še vedno pa je smiselna regulacija vklapljanja sistema glede na zunanje okoliščine. V obeh primerih lahko naprednejši termostati – stenski in na radiatorjih – precej pomagajo pri bolj učinkovitem ogrevanju in s tam nižjih stroških, še posebej pa pri sistemih, kjer za ogrevanje skrbi toplotna črpalka.

V vsakem primeru pametni termostat(i) poskrbi(jo) za bolj smiselno ogrevanje. Termostati s povezavo, ki jih upravljamo v aplikaciji, omogočajo določanje urnikov in enostavno preklapljanje med različnimi, nastavljanje podrobnejših parametrov, pametni pa se znajo tudi sami prilagajati stanovalcem. Zdaj vstopamo v drugo zimo s termostati in stikali (za črpalke) Homematic IP, na voljo pa so seveda tudi sistemi drugih proizvajalcev, denimo Netatmo in Tado. Sistem je v naši hiši bistveno izboljšal delovanje toplotne črpalke in predvsem zmanjšal njene obremenitve, poskrbel za manj nepotrebnega ogrevanja določenih sob in s tem tudi za bolj prijetne temperature tam, kjer jih želimo. Seveda je s tem nižja tudi poraba električne energije. Za koliko težko rečem, a za nekaj odstotkov zagotovo. V termostatih na radiatorjih v slabem letu še nisem zamenjal niti ene baterije, sem pa moral v nekaterih (ne najnovejših) ventilih, ki so imeli eno samo tesnilo, dodati še eno gumico. Pogostejše premikanje je namreč razrahljajo pozicijo obstoječe. Naš sistem temelji na dostopni točki, ki je s kablom povezana na omrežni usmerjevalnik (oz. enega od enakovrednih gradnikov prepletenega omrežja) in potem prek svojega radijskega protokola komunicira s termostati in stikali. Na voljo so tudi izvedbe, ki se povežejo neposredno v domače brezžično omrežje (Wi-Fi), a se mi rešitev z ločeno komunikacijo zdi bolj primerna.

Poglejmo ključne razloge, zakaj je namestitev takega sistema »pametnega doma« dejansko pametna, še posebej pri ogrevanju z radiatorji.

1. Sočasen začetek segrevanja vseh sob (radiatorjev) pomeni veliko obremenitev za toplotno črpalko

Če termostati na radiatorjih nimajo možnosti urnika, vsakič ob zagonu črpalke za krogotok topla voda začne teči v vse naenkrat. To je še posebej problematično zjutraj, ko so sobe shlajene, toplotna črpalka pa zaradi mrzlega zraka najmanj učinkovita, poleg tega mora poskrbeti še za segrevanje sanitarne vode. Zakasnitev ogrevanja v sobah, kamor zjutraj ne stopimo takoj (prioriteto imajo spalnica, kopalnica in kuhinja), zelo pomaga pri tem, da toplotna črpalka zmore obremenitve. A tudi pri kakšnem drugem načinu ogrevanja je povsem smiselno preučiti, kdaj v določenih sobah potrebujemo »najvišjo« temperaturo. S čimer smo že pri naslednji točki.  

2. V nobeni od sob ni potrebna konstantna temperatura

Nikjer se ne zadržujemo cel dan, še če nas (več kot) pol dneva ni doma. Zato je lahko takrat, ko sob ne uporabljamo, v njih temperatura nastavljena za kakšno stopinjo nižje. To je že dovolj, da je konkretno manj ogrevanja, a hkrati je razlika tudi še dovolj majhna, da hitro lahko znova dosežemo želeno temperaturo.

3. Pisarne in še kakšna soba so lahko čez vikend manj ogrevane kot čez teden

Delovne sobe uporabljamo pretežno čez teden, ob vikendih manj. Zato jih lahko takrat pustimo za kakšno stopinjo hladnejše, spet pa temperaturo »navijemo« denimo v nedeljo zvečer, če se takrat že odpravimo urejat določene službene stvari za nov delovni teden.

O tem, kakšne so še možnosti za zmanjšanje porabe električne energije z obstoječimi in z ustreznimi novimi napravami sem pisal v članku S tehnologijo do nižjih stroškov elektrike in varovanja planeta na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

4. Urniki v aplikaciji so na enem mestu in pregledni

V grafičnih vmesnikih aplikacij je bistveno lažje, pregledneje in hitreje nastavljati urnike za posamezne termostate, kot na malem zaslončku in s tipkami same naprave. Ker točno vidimo parametre za cel dan oz. cel teden, tudi veliko lažje na začetku preizkušamo ter sčasoma sestavimo pametno strategijo ogrevanja in jo prilagajamo.

5. Včasih pride prav spreminjanje temperatur ali urnikov na daljavo

Kadar vemo, da bomo ali bolj zgodnji ali zamujamo, lahko s telefona ali sprožimo ogrevanje prej ali ga za tisti dan podaljšamo v pozne večerne ure, da nas pričaka prijazno segreto stanovanje. Če vemo, da nas dlje ne bo, pa lahko znižamo temperature in varčujemo z energijo.

6. Večje spremembe je mogoče uveljaviti dobesedno z enim klikom

Kadar gremo na dopust, ob koncu kurilne sezone, na prehodu iz zime v pomlad lahko na hitro uveljavimo drug profil z drugačnim urnikom, ki je bolj primeren za novo »sezono«. Ko je treba, pa gremo spet nazaj na standardnega, znova z nekaj »kliki« v aplikaciji.

7. Razpored za vklapljanje črpalke je v vsakem primeru treba na nek način avtomatizirati

Kjer za kroženje vode po radiatorjih ali ceveh talnega ogrevanja skrbi črpalka, ne denimo daljinski sistem, je nujna nekakšna avtomatizacija, da se ali vklaplja in izklaplja ob določenih urah (te so znova lahko različne med tednom in med vikendom) ali pa glede na kakšne druge dejavnike. Najbolj smiselno je to vključiti v isti pametni sistem, v katerem so termostati.

Morda se dvesto, tristo ali štiristo evrov, kolikor bo verjetno stal tak sistem, ne bo povrnilo v zimi ali dveh. Toda takoj bodo opazni učinki, predvsem pa nam bo hvaležen planet, saj bomo na tak način skupaj porabili precej manj električne in drugih oblik energije. Ključnik je #optimizacija.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post V osnovi skrbijo za temperaturo, a predvsem znižujejo račun za energijo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Trg sodobnih tehnologij za pametne domove tako postaja vse bolj vroč, možnosti pa so že skoraj neomejene. Delovanje pametnega doma lahko v osnovi razdelimo na dve področji. Prvo je brezžično, drugo pa je tako imenovano področje celovitega (žičnega) pametnega doma.

Brezžična povezljivost je v primerjavi z žično manj zanesljiva, saj deluje preko brezžičnih komunikacij, ima večje potrebe po servisiranju sistema (npr. menjave baterij za delovanje) in je manj varna pred zunanjimi nepooblaščenimi vdori, saj je odvisna od rednih nadgradenj programske opreme. S prihodom omrežja 5G se sicer tovrstne težave brezžičnih omrežij počasi odpravljajo. Celovit žični pametni dom pa predstavlja stalno medsebojno povezanost naprav in je značilen za inštalacijo ob gradnji ali prenovi doma. Ker je tak sistem v celoti povezan, lahko uporabnik spreminja funkcije posameznih elementov po svojih željah.

Načrtovanje pametne napeljave naj se začne že pri projektiranju

Kakovosten projekt inštalacije celovite pametne napeljave je priporočljivo načrtovati že pri projektiranju gradnje ali prenove hiše oziroma stanovanja. Le tako bodo pametne napeljave ustrezne za implementacijo pametnega doma, s tem pa se izognemo tudi kasnejšim zapletom pri vgradnji, nepotrebnim dodatnim stroškom in si olajšamo postopek pri odpravljanju morebitnih skritih napak.

Ker je sistem tako v celoti povezan, lahko uporabnik spreminja funkcije posameznih elementov po svojih željah. Danes lahko s stikalom prižge luč v spalnici, jutri pa lahko preko istega stikala prižge tudi luč v kopalnici in tako prilagaja dom svojim željam. Vse funkcije je možno upravljati s sobnimi upravljalniki, stenskimi zasloni na dotik, ali s pametnim telefonom, tabličnim in osebnim računalnikom.

Prednosti celovite vgradnje pametnega doma:

• vgradnja pa se bistveno ne razlikuje od klasične napeljave
• povežemo lahko vse naprave, ki jih povežemo tudi na klasično električno napeljavo v stanovanjski hiši
• pametni dom lahko s stikalnimi elementi upravljamo tudi brez internetne povezave
• upravljanje naprav je z brezžično povezavo možno tudi na daljavo preko pametnega telefona
• varnost pred morebitnimi vdori je precej večja, samo delovanje pa je zanesljivo, brez zamikov in s hitrimi odzivnimi časi
• za vgradnjo poskrbijo visoko kvalificirani strokovnjaki

Vgradnja pametnega sistema v dom je včasih veljala za prestiž, vendar na trgu lahko že najdemo specializirana podjetja, ki nudijo kvalitetno vgradnjo po dostopnih cenah. Na vaši strani je torej potrebna le želja po modernizaciji doma, vse ostalo pa namesto vas opravi podjetje, ki se ukvarja s pametnimi rešitvami, kot je Comfort-el iz Radovljice.

Zakaj Comfort-el?

Blagovna znamka Comfort-el na trgu pametnih domov v Sloveniji skrbi za vgradnjo žične pametne inštalacije priznanega proizvajalca Bticino MyHome Up.

Številne možnosti ožičenega pametnega doma lahko raziščete kar osebno v njihovem razstavnem salonu, ki se nahaja v Radovljici. Z obiskom razstavnega salona boste deležni pogovora s strokovnjaki in možnostjo fizičnega preizkusa uporabe pametnega doma v živo. Preizkusili boste lahko nastavljanje različnih funkcij stikalnih elementov, nastavitve preko mobilnega telefona in različne uporabne scenarije, ki se jih lahko upravlja hitro in enostavno. Obisk salona je brezplačen, hkrati pa vam bo omogočil lažjo izbiro funkcionalnosti in sklopov za vaš pametni dom.

Na podlagi vaših želja in potreb bodo svetovalci pripravili ponudbo, ki vam bo pisana na kožo, za naročilo na termin obiska pa obiščite spletno stran: https://pametni-dom.comfort-el.com/razstavni-salon/.

The post O vgradnji celovitega pametnega doma moramo razmišljati že ob načrtovanju gradnje ali prenove hiše appeared first on Tehnozvezdje.