Uvrščanje telefonov na lestvice je sila nehvaležno početje. Težko je zajeti vse lastnosti naprave in hkrati zagotoviti, da so ocenjene po enakih merilih. Applovi telefoni se na večini lestvic, ki sem jih videl, redno uvrščajo na vrh ali tik pod njega. Ameriške razmere so zaradi omejene ponudbe nekoliko smešne. Apple kraljuje na vrhu, ob srečnem spletu okoliščin se mu občasno približa Samsungov ali Googlov telefon. Do zdaj je bila izjema lestvica Dxomark. Pustimo ob strani, kaj si o njej mislim (ali mislite). Dejstvo je, da se iPhoni doslej niso uvrstili niti med prve tri telefone. Tokrat sta se. Na drugo mesto, tik za Huaweijem Pura 80 Ultra, ki na vrhu vztraja že dobro leto. Povedano drugače, že tako dobre kamere so letos postale še nekoliko boljše. Ali pa so se vsaj bolje odrezale po metodologiji ocenjevalcev.

Oblika ostaja nespremenjena

Na tem mestu bom brutalen. Ko sem hčeri, za katero razen Applovih drugi telefoni ne obstajajo, omenil, da bom domov prinesel obe novi »osemnajstici«, je bila navdušena. A ne za dolgo. Zasnova, predstavljena lani, je ne prepriča. Še manj ji je všeč barva, čeprav bi sam med vsemi možnostmi izbral bordojsko rdečo. Zanjo ostaja najlepši iPhone 16 Pro. S tem sem povedal vse, kar je pomembno za oči. Zasnova se ni spremenila, če odštejem manjši dinamični otok. Rdeča je nova oranžna! In žal moram reči še to, da se na njej prstni odtisi poznajo.

Spet »emancipirana«

Nespremenjenost najdemo še marsikje, zato utegne uiti najpomembnejša novost. Telefona imata znova enake komponente oziroma si model Max ne lasti nobene posebnosti. V praksi se razlikujeta predvsem po velikosti zaslona in kapaciteti baterije. Izbira je zato odvisna predvsem od tega, ali vam bolj ustreza večji zaslon ali priročnejše ohišje.

Najpomembnejši je seveda novi procesor. Povsem v Applovem slogu je od lanskega hitrejši za dvomestni odstotek. Deluje še bolj odzivno, kar je vsekakor dobrodošlo. Po drugi strani večini povsem zadostujejo zmogljivosti dve leti starejšega modela, morda celo leto starejšega. Če upoštevamo dolgo obdobje programske podpore, ki jo Apple zagotavlja svojim napravam, se nakup dve leti starega telefona po ugodni ceni še kako splača. Posredno to potrjuje dejstvo, da profesionalni modeli po predstavitvi nove generacije hitreje izginejo iz prodaje kot osnovni.

Mimogrede, osnovne modele iPhona 18 naj bi predstavili šele v prvi polovici pomladi prihodnjega leta. Nadgradnja procesorja je sicer pričakovana in razumljiva. Vseeno se ne morem znebiti občutka, da se letošnja modela bolj grejeta. Na to namiguje prenovljeni hladilni sistem z večjim razpršilnikom toplote, ki učinkoviteje odvaja toploto s procesorja proti ohišju. To uporabnik hitro občuti. Nekateri preizkusi kažejo, da nova telefona dlje ohranjata stabilno delovanje, denimo enakomerno število sličic v igrah, preden se zatečeta k skrajnemu ukrepu in upočasnita procesorska jedra. V tem naj bi bila boljša od serije 17.

Zanimiv je še podatek, da imajo novi iPhoni v Evropi Applov modem C2 za mobilna omrežja, ki naj bi porabil 15 odstotkov manj energije od Qualcommovega. Težko ocenim, koliko se to pozna pri prenosu podatkov in vsakodnevni uporabi, vendar je zmanjšanje porabe vsekakor dobrodošlo.

Z izjemo manjšega dinamičnega otoka, pod katerega so delno skrita tipala sistema za prepoznavo obraza Face ID, druge lastnosti zaslona ostajajo nespremenjene. Apple se po stari navadi ni zapletel v tekmo za višjo največjo svetilnost. Nekateri preizkusi, ki jih je težko ponoviti, če imaš telefon na voljo le nekaj dni, kažejo, da se zaradi učinkovitejšega hlajenja zaslon ob uporabi na močnem soncu ali med brezžičnim polnjenjem pozneje zatemni.

Zdržal bo cel dan (a ne več)

Zaradi večjih mer in prostornejšega ohišja ima iPhone 18 Pro Max baterijo z dobrih 25 odstotkov daljšo avtonomijo od manjšega brata. Koliko to pomeni v praksi? Na iPhonu 18 Pro sem opravil običajni preizkus predvajanja videa z YouTuba prek domačega brezžičnega omrežja. Svetilnost zaslona sem nastavil na polovico največje vrednosti, nato pa telefon pustil opravljati svoje. Baterija je zdržala dobrih 14 ur neprekinjenega predvajanja.

Rezultat je še vedno zelo soliden, čeprav precej zaostaja za uradnimi podatki, ki obljubljajo skoraj dvakrat daljšo vzdržljivost. Ob upoštevanju navedene razlike bi moral iPhone 18 Pro Max v enakih razmerah zdržati še približno štiri ure dlje. Lep dodatek, o tem ni dvoma, vendar vsaj zame ne dovolj prepričljiv razlog, da bi se odpovedal priročnejšemu manjšemu modelu. Odločitev je seveda odvisna od načina uporabe. Če ste pogosto zdoma, veliko gledate videoposnetke ali nočete ves čas razmišljati o naslednjem polnjenju, je dodatna avtonomija precej pomembnejša.

Nekaj pozornosti si zasluži še pomnilnik. V času vse dražjih pomnilniških čipov to ni ravno prijetna tema. Osnovnih 256 gigabajtov bo za marsikoga dovolj, zlasti če na telefon ne namešča gore aplikacij, ne snema videoposnetkov ob vsaki priložnosti in fotografije ter druge datoteke redno prenaša drugam. Pomaga naročnina na oblačno shrambo, vendar pomeni dodaten, praviloma ponavljajoč se strošek.

Če telefon uporabljate kot glavno napravo za fotografiranje in snemanje, radi igrate igre ali želite večino vsebine hraniti lokalno, bi razmislil o različici z vsaj 512 gigabajti. Cena je občutno višja, toda pri tako dragem telefonu bi bilo škoda varčevati pri prostoru, nato pa se čez leto ali dve ukvarjati z vprašanjem, kaj izbrisati, kam prenesti posnetke in ali bo ostalo dovolj prostora za naslednjo posodobitev. Včasih je bolje že ob nakupu nekoliko globlje seči v žep, kot pozneje ugotoviti, da je bila začetna izbira preveč skopa.

Googlova umetna inteligenca na Applov način

Zapiranje uporabnikov v rajski sadovnjak prinaša nadvse čisto in tekoče delujoče okolje. Ko se enkrat znajdeš v njem, je večinoma intuitivno jasno, kako ga uporabljati. Apple obenem zagotavlja visoko raven varnosti in varovanja zasebnosti, vsaj v primerjavi s telefoni Android.

V zadnjih letih so imeli ti prednost predvsem pri storitvah umetne inteligence, vgrajenih neposredno v sistem. Apple je poskušal ubrati svojo pot, vendar mu ni uspelo. Čeprav je vprašanje, koliko tovrstnih storitev sploh potrebujemo, saj ChatGPT in drugi generativni modeli brez težav delujejo prek aplikacij, je bil zaostanek očitno dovolj velik, da je Apple sklenil dogovor z Googlom in njegove storitve vključil v svoj sistem.

Seveda na svoj način. Kadar bo mogoče, bodo algoritmi uporabljali zmogljivosti telefona. Šele ko te ne bodo zadostovale, bodo delo prevzeli strežniški sistemi v oblaku, ob zagotovilih o varnosti in zasebnosti. Tako vsaj pravijo. Katerih storitev se lahko nadejamo in kako so z njimi nadgradili pomočnico Siri, nisem mogel preizkusiti. Zaradi zahtev EU namreč še niso na voljo na tej strani Atlantika. Glede na izkušnje z Androidom je zaradi slabše podpore slovenščini vprašljiva uporabnost vsaj dela teh funkcij.

Ali spremenljiva zaslonka naredi razliko?

Applu lahko očitamo, da kot novost pogosto predstavi nekaj, kar konkurenca pozna že leta. Toda običajno to izpelje po svoje, nemalokrat bolj premišljeno od drugih. Letos je takšen primer fizično spremenljiva zaslonka glavne kamere. Omogoča nadzor nad količino svetlobe, ki doseže tipalo, hkrati pa vpliva na globinsko ostrino. Najbolj se izkaže pri portretih in skupinskem fotografiranju, saj manjša zaslonka pomaga ohraniti ostre obraze oseb v ozadju, ne zgolj tistih v ospredju.

Redko naletim na telefon, pri katerem bi bile fotografije tako kakovostno izenačene ne glede na uporabljeno kamero. Širokokotna kamera in kamera z optično povečavo imata sicer manjši tipali od glavne, zato zajameta manj svetlobe. V dobrih svetlobnih razmerah se to presenetljivo malo pozna pri barvah, kontrastu, dinamičnem razponu in drugih pomembnih lastnostih posnetkov. Večjih pripomb nimam niti pri povečavi, vsaj do srednje visokih vrednosti. Šele pri res dolgih goriščnicah nekateri tekmeci pokažejo prednost.

Ponoči in v slabših svetlobnih razmerah je razlik nekoliko več, saj postane sposobnost tipala za zajem svetlobe pomembnejša. Glavna kamera je pričakovano v prednosti, vendar so posnetki z drugimi kamerami še vedno zelo dobri. Pohvalil bi ustrezno osvetlitev, širok dinamični razpon in razmeroma naraven prikaz barv. Omejitve se pokažejo predvsem v zelo temnih prizorih, ko se izgubi nekaj podrobnosti. Občasno se pojavijo še težave pri zamegljevanju ozadja. To ne pokvari splošnega vtisa, vendar kaže, da Apple še ni odpravil vseh pomanjkljivosti računalniške obdelave fotografij.

Pri videu je zgodba podobna, le da Apple na tem področju že dolgo sodi med najboljše. Dnevni posnetki so podrobni, barvno uravnoteženi in se ponašajo z zelo dobrim dinamičnim razponom. Stabilizacija učinkovito umirja tresljaje, zato so posnetki uporabni tudi med hojo. Pohvaliti velja še usklajenost kamer. Med preklapljanjem ni izrazitih preskokov v barvah, osvetlitvi ali splošnem videzu, zaradi katerih bi dobili občutek, da gledamo posnetke z različnih naprav. Glavna kamera ima prednost v zahtevnejših svetlobnih razmerah, toda celoten sistem deluje dovolj enotno, da med običajnim snemanjem ni treba ves čas razmišljati, katero kamero uporabiti.

HVALIMO:

• Izenačena kakovost fotografij z različnimi kamerami
• Zelo dobra kakovost videoposnetkov
• Dolga programska podpora
• Enake fotografske zmogljivosti modelov Pro in Pro Max

GRAJAMO:

• Zasnova ostaja skoraj nespremenjena
• Zmogljivosti procesorja za večino niso bistvena prednost
• Funkcije umetne inteligence v EU še niso v celoti na voljo
• Pri zahtevnejših svetlobnih razmerah se pokažejo omejitve kamer

The post iPhone 18 Pro in Pro Max: Še vedno najboljša »ifona« appeared first on Tehnozvezdje.