Kdor za (brezstično) plačevanje in dvigovanje gotovine, kolikor je še potrebuje, uporablja pametni telefon, ima verjetno »plastiko« nekje doma v predalu. Morda katero od fizičnih plačilnih kartic celo nosi s seboj, v pravi denarnici ali v ovitku telefona, za vsak slučaj. Po novem pa si lahko pri največji slovenski banki naroči virtualno kartico Mastercard.

Doslej so navidezne kartice pretežno ponujali novodobni ponudniki finančnih storitev (Fintech), NLB pa je prva in za zdaj edina slovenska banka, ki je to novost uvrstila v svoj repertoar. Gre sicer za debetno Mastercard, torej za »kartico« s takojšnjim plačilom in hkrati lastnostmi »kreditne«. Torej omogoča tudi spletne nakupe, prijave v hotelih in podobno. Zadeva ima seveda vse številke, le v fizični oblik je banka ne izda. Zanjo se komitenti lahko odločijo ne glede na izbrani paket, zagotovo pa se najbolj poda k paketu Digitalni, če ta seveda posamezniku ustreza in če ga lahko dobi (namenjen je namreč zgolj novim komitentom).   

Kot razlog za odločitev za navidezno kartico namesto fizične poleg skrbi za naravo, ker ni treba izdati fizične, v NLB izpostavljajo takojšen začetek uporabe. Ob sklenitvi pakete ali odprtju računa digitalni Mastercard dobite takoj, jo vnesete v NLB Pay in se odpravite po nakupih. »Brez obiska poslovalnice in čakanja na fizično kartico, na voljo pa je tako za fizične, kot poslovne uporabnike,« še dodajajo v banki. Za začetek brezstičnega plačevanja tako ni potrebno najprej enkrat kartice vtakniti v terminal POS ali v bankomat, ker to kajpak niti ni možno. Po drugi strani bi se lahko kje našel primer, ko bi terminal zahteval vtikanje kartice, čeprav se mi kaj takega v štirih letih odkar sem prenehal uporabljati fizične kartice, to še ni zgodilo, niti v Sloveniji niti v tujini. Bankomate pa je pač treba izbirati tiste, ki omogočajo brezstični dvig. Digitalna kartica lahko tudi reši zagato ob morebitni kraji fizične v tujini. Takrat komitent, ki je ostal brez plačilnega sredstva, saj je moral kartico tudi blokirati v aplikaciji, lahko naroči novo virtualno, jo dobi takoj, in lahko znova nemoteno plačuje. Digitalna kartica je lahko zanimiva tudi za tiste, ki so pooblaščeni na kakšnem drugem računu.

Obstoječi komitenti, se lahko odločijo za »ukinitev« obstoječe plastične kartice, in prehod na virtualno. Sta pa to ločeni zadevi, zato bo kartica v takem primeru nova. Smiselna bi se mi zdela možnost, da bi poklikal, naj banka ob preteku obstoječe kartice izda le še digitalno, vendar v NLB tega za zdaj še niso uvedli. Gre tudi v obratni smeri. Če nekdo začne z virtualno kartico, a se kasneje odloči za fizično, bo banka virtualno blokirala, izdala »pravo«, ki jo je nato seveda mogoče vnesti v mobilno denarnico. Ta je s funkcionalnostjo brezstičnega plačevanja še vedno na voljo zgolj za okolje Android prek Trgovine Play (ne pa tudi AppGallery), v okolju iOS ponuja le storitev hitrega nakazovanja Flik, medtem ko se za vstop v platformo Apple Pay v NLB za zdaj niso odločili.

Naslovna fotografija: NLB

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Plačilna kartica lahko živi zgolj na telefonu appeared first on Tehnozvezdje.

Realnost je v Sloveniji taka, da na androidni strani vsaka banka sama ponuja rešitev za plačevanje s telefonom, če jo ponuja, medtem ko Googlova in druge podobne platforme (Google Pay, itd) uradno niso na voljo. Pustimo ob strani, da se po določenih ovinkih da priti do njih, taki načini niso za večino. Na voljo so tako NLB Pay (NLB), Wave2Pay (Intesa Sanpaolo), mDENARNIC@ (NKBM) in DH Denarnik (Delavska hranilnica). V sistemu iOS ima tako ali tako poln dostop do čipa NFC zgolj platforma Apple Pay, zato je mogoče plačevati izključno z njo, vanjo pa je za slovenske uporabnike vključenih enajst finančnih ustanov (Bank of America, Curve, iCard, mBills, Monese, N26, Paysera, Revolut, SumUp, Wise in Intesa Sanpaolo, ki je začuda ni na Applovem seznamu). Od teh sta »domača« zgolj Intesa in Petrolov mBills, od tujih bank sta zanimivi predvsem N26 in Revolut, pa še »posrednik« Curve, ki omogoča uporabo kartic, izdanih pri drugih bankah. Slovenske banke se v Apple Pay večinoma ne vključijo, pri čemer razlogov javno ne povedo, zakulisno pa lahko slišimo različne, od domnevno visokih stroškov oz. pristojbin, do nefleksibilnosti procesnega centra, ki ga uporablja večina bank, in še kakšnega. Tako je na obeh straneh dokaj omejena izbira in verjetno niso redki, ki bi raje prislanjali telefon namesto kartice k terminalom POS, a tega ne počno, ker njihova primarna banka tovrstnega načina plačevanja ne omogoča.

Vsaj med lastniki Applovih naprav ni malo takih, ki so si zaradi Apple Pay odprli račun pri enem od omenjenih tujih ponudnikov, ali pa so ga imeli že od prej in so bili navdušeni, ko je omenjena platforma dosegla Slovenijo. Androidni uporabniki teh ponudnikov ne morejo izkoristiti za plačevanje s telefonom, saj ti ne ponujajo lastnih mobilnih denarnic, Google Pay pa, kot rečeno, Slovenije ne priznava kot relevantne države. Odprtje dodatnega računa pri eni od štirih »pravih« bank samo za mobilno denarnico se večini zagotovo zdi predrago, kajti že primarni ni poceni.

Paket Digitalni pri NLB stane 99 centov na mesec (po prvih treh zastonjskih mesecih) in je dovolj poceni, da bi lahko služil kot dodatni račun. V primerjavi z drugimi ima določene omejitve. Ne omogoča denimo najema posojila ali izrednega limita, osnovni limit pa je bistveno nižji (700 evrov), tudi dnevni dvig na bankomatih je omejen na 700 evrov. A vse to niti ni pomembno, kajti kdor bi račun pri NLB s tem paketom odprl v prvi vrsti zaradi uporabe NLB Pay, lahko to storitev uporablja povsem enako kot komitenti z dražjimi paketi, prav tako osnovne zadeve v mobilnem in spletnem bančništvu, denimo plačevanje položnic in nakazila, tudi čez sistem Flik.

Paket je namenjen zgolj novim komitentom, obstoječi NLB-jevi ne morejo preiti nanj. Vanj je vključena debetna kartica Mastercard, za zdaj fizična, ima pa banka v načrtih povsem digitalno, ki bo živela le v mobilni denarnici in kot »številka« za spletne nakupe. Za slednje in tudi običajne nakupe v trgovinah je sicer omenjena kartica idealna, saj združuje lastnosti klasične debetne (kakršna je bila poslavljajoča se Maestro) in »kreditne«, le da tu ni odloženega plačila. Primerna je torej tudi za večje nakupe, saj so zneski odvisni zgolj od razpoložljivega stanja na računu in morebitnih omejitev trgovca. Z drugimi besedami – če imaš toliko na računu, z debetno kartico Mastercard brez težav kupiš prenosnik za tisočaka in pol, tako v fizični trgovini kot po spletu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Idealen bančni paket za plačevanje s telefonom? appeared first on Tehnozvezdje.