Obremenitev interneta je bila zaradi zabave, dela in učenja na daljavo veliko večja od običajne letne rasti zaradi povečanega zanimanja za podatkovno zahtevnejše storitve in dosegljivosti naprav s hitrejšimi komunikacijskimi vmesniki. Kljub temu operaterji zagotavljajo, da razen manjših incidentov večjih težav niso zaznali, kot pravijo, ker so v preteklosti dovolj investirali v nadgradnje omrežij. Ker veliko časa preživim za računalnikom, bi se s tem večinoma strinjal, čeprav sem občasno opazil padec hitrosti brez nekega jasnega vzroka. A ti zastoji nikdar, vsaj po mojem vedenju, niso bili pretirano dolgotrajni.

Zdravstvena kriza je spremenila navade in naše razumevanje hitrosti ter stabilnosti internetnega priključka. Lani ob takem času je bilo večini vseeno, kakšen je priključek, saj je zadoščal. Takisto si nismo pretirano belili glave z asimetrijo hitrosti, ker nam nižja hitrost v internet ni povzročala težav. Video konference so stvari obrnile na glavo. Še posebej, ko jih na enem domačem priključno istočasno poteka več – vsak družinski član sodeluje v svoji. Starejši tipi priključkov, v mislih imam predvsem tehnologije xDSL, so se v primerih večje oddaljenosti med uporabnikom in centralo izkazali za manj primerne v novi digitalni normalnosti. Drugače povedano. S hitrostjo 1 Mb/s v smeri od nas si ne moremo več veliko pomagati – naložba v hitrejši priključek je v takšnih primerih (skoraj) nujna. Predvsem na povezavah, ki to dopuščajo, so operaterji, najprej Telemach, nato pa še Telekom Slovenije in T-2, konkretno povišajo hitrosti v naročniških paketih.

Epidemija je pospešila digitalizacijo poslovanja in do neke meri zasebnega življenja. Veliko storitev so preselili na splet in ker so bile del pomladi in jeseni dostopne le tam, so se opogumili in jih začeli uporabljati tudi najbolj skeptični uporabniki. V Telemachu so to zaznali kot povečanje uporabe internetnih storitev predvsem v dopoldanskem času, največ preko domačih brezžičnih omrežij. Spomladi se je podatkovni promet v fiksnem omrežju povečal za 40 odstotkov, jeseni pa za malo več kot 100 odstotkov. Razlogi so kajpada delo in učenje na daljavo ter spremljanje športnih dogodkov. Pred pol leta so zabeležili porast še na mobilnem delu, za 25 odstotkov, medtem ko je ta del jeseni izostal. Doma očitno raje uporabljamo fiksni internetni priključek kot mobilno alternativo. Zanimivo je, da so sočasno zaznali še porast uporabne mobilnih govornih storitev – 60 odstotkov več spomladi in 20 odstotkov jeseni, kar kaže, da ko ljudje ostajajo doma, več telefonirajo preko pametnih telefonov. Morda zato, ker je klasičnih stacionarnih telefonov vse manj.

Na splošno podatkovni promet iz leta v leto raste sorazmerno z vse bolj podatkovno zahtevnimi storitvami, kot posledica spremenjenih navad uporabnikov. V Telemachu trdijo, da to zahteva nenehno analiziranje, načrtovanje in preventivno širjenje zmogljivosti omrežja ter trud za izboljševanje storitev. Ker so se sproti prilagajali in po potrebi povečevali kapacitete, so tudi v tem čudnem letu uspeli brez večjih težav zagotavljati storitve, kot so prepričani, na visoki ravni. Občasno je in lahko na določenih manjših področjih pride do težav, ki pa so v pretežni meri posledica izpadov električnega napajanja ali vremenskih razmer.

V senci pandemije so se operaterji pričeli pripravljati na gradnjo omrežja 5G. Najdlje je šel Telekom, ki je izrabil obstoječe frekvence 4G, da je nekatere prednosti nove tehnologije že omogočil uporabnikom s pravimi telefoni, medtem ko drugi čakajo na podelitev novih frekvenc. Ker bo do tega prišlo v nekaj mesecih, bo leto 2021 morda še bolj kot letošnje zaznamovala fraza »5G«.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post 2020 je bilo noro tudi za telekomunikacijske operaterje appeared first on Tehnozvezdje.

Poglejmo, kako deluje ameriški sistem GPS (drugi sistem delujejo podobno), katerega ime je postalo sinonim za satelitsko navigacijo. Za 95 odstotno pokritost površine planeta je dovolj 24 satelitov, ki se gibljejo dvajset kilometrov nad našimi glavami z zahoda na vzhod, nad vsako točko na svoji “poti” pa so dvakrat na dan. V resnici je tam gori 30 satelitov, dodatnih šest je v rezervi, če kateri odpove, uporabljajo pa jih tudi za višjo natančnost določanja položaja. Najbolj pomembna naprava na vsakem je atomska ura, ki tiktaka skoraj nedojemljivo natančno. Podatek o trenutnih orbitah posameznih satelitov je vpisan v vsako navigacijsko napravo, zato ta zna iskati signale s pravega mesta. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zamikov, stanje satelitov nenehno nadzorujejo in jih po potrebi ponovno utirijo v pravo orbito.

Ko poznamo razdaljo, je drugo mala malica

Če vemo, da smo od Ljubljane oddaljeni 11 km, od Kranja 14 ter od Kamnika 12 km, potem lahko z metodo triangulacije dokaj natančno določimo, kje smo. Iz vsakega mesta narišemo ustrezno velik krog in ugotovimo, da smo v “področju”, ki je skupno vsem trem. Nekje v bližini naselja Skaručna. Če imamo na voljo še podatek o razdalji do Domžal in Škofje Loke, bo izračun položaja natančnejši (površina stičišča krogov bo manjša). Lahko pa ostanemo pri treh mestih, a imamo natančnejšo razdaljo do njih. Namesto v kilometrih v metrih. Sateliti v orbiti so kot mesta. Satelitski sprejemnik ve, kje na nebo so, zna pa tudi na podlagi točnega časa, ki ga oddaja, izračunati razdaljo do njega. Na podlagi podatkov najmanj treh pa nato izračuna zemljepisno širino, višino ter nadmorsko višino. Več satelitov “vidi” in (ali) manj so moteni signali, bolj natančno je vse skupaj.

Ne bomo šli v podrobnosti, dovolj je namreč vedeti, da sprejemnik izračunava oddaljenost do satelita na osnovi časa, ki ga je signal potreboval, da je pripotoval do njega. Logično mar ne. Svetlobna hitrost in čas dasta razdaljo. Če se na poti signal od nečesa odbije, je pot daljša. Minimalno, a kaj potem, saj se takoj odrazi oziroma nas prestavi za nekaj metrov drugam. Natančnost položaja, to še posebej velja za izračun nadmorske višine, je sorazmeren s številom satelitov, katerih signale sprejemnik spremlja. Več jih je, bolj natančen je in obratno. V mestnih ali naravnih kanjonih, blizu visokega hriba, v gozdovih, pa še kje, je zato natančnost manjša kot v neskončnih planjavah savane ali prerije. Topografija še kako vpliva na natančnost satelitske navigacije. Govorimo pa seveda o petih metrih, kar je sprejeto kot primerno za komercialne naprave -mednje sodijo tudi telefoni in ure. Natančnost do nekaj decimetrov obljublja Evropski sistem Galileo, vendar je komaj dobro začel delovati ter sprejemniki, ki delujejo na dveh frekvenčnih območjih. Vse zato, da bi bilo motenj (odbitih signalov čim manj).

Enkrat “natačne”, drugič pa manj?

Ker navigacijska naprava točno ve, kje je posamezen satelit, lahko s triangulacijo s podatkom o časovnem zamiku, torej o oddaljenosti posameznega satelita, izračuna, kje je uporabnik na Zemlji. Pri tem trčimo ob zanimivo težavo, ki je ne bi poznali, če bi bil nad nami vakuum: zaradi pojavov v ozračju prihaja do nepredvidljivega časovnega zamika pri potovanju signala od satelita do navigacijske naprave. V boljših napravah zato uporabljajo metodo dvojnega signala za izračun časovnega zamika zaradi atmosfere. A težave se pojavljajo tudi na Zemlji, kjer prihaja do številnih odbojev. Tu pomaga sodobna tehnologija v sprejemnikih, ki jih čimbolj izniči, še bolj pa zemeljske postaje z natančno določeno lokacijo, ki »pomagajo« navigacijskim napravam, da dosežejo večjo natančnost.

Dejali boste, da je vse to krneki, kajti ko se vozimo po cestah, navigacija vedno do decimetra natančno ve, kje smo. Navigacijske naprave, ročne ali tiste v avtomobilih imajo zemljevide, ti pa dodatne plati podatkov, med drugih tudi vektorsko vnesene ceste. Naprav ve, po kateri cesti se peljemo, čeprav nas sprejemnik GPS postavi v jarek poleg nje. Vse kar smo zapisali vpliva na natančnost satelitskega sprejemnika v telefonih in urah in tukaj je tudi razlog, zakaj meritve na primer pretečene razdalje niso nikdar popolnoma natančne. Razlika v kakovosti naprav je torej v tem, ali “falijo” manj ali več kot 10 odstotkov. Mimogrede, pri največ napravah je napaka manjša od te meje, so pa tudi takšne z napako okoli 20 odstotkov.

The post NASVET ZA TELEBANE: GPS natančen v krogu petih metrov. appeared first on Tehnozvezdje.