V zadnjih tednih so trije največji kitajski proizvajalci predstavili svoje paradne modele za prvo polovico leta. Ta peterica telefonov je Huawei P40 in P40 Pro (na fotografiji), o njiju smo že precej povedali, Oppo Find Find X2 Pro in Xiaomi Mi 10 ter Mi 10 Pro. Čez slaba dva tedna pa pričakujemo še dvojico Oneplus 8 in 8 Pro. Skupna točka vse doslej razkritih – noben v prosti prodaji ni cenejši kot 799 evrov. Tolikšna je priporočena evropska cena za Huawei P40 in Xiaomi Mi 10. Malce bolj nabriti različici Pro sta dvesto (pri Xiaomiju) ali tristo (pri Huaweiju) evrov dražji, medtem ko je Oppo s 1.199 evri najdražji. Postavili so ga v isto kategorijo kjer je Samsungov Galaxy S20 Ultra. Za Oneplusa se ta čas zgolj ugiba, kakšna bo cenovna postavka, menda bo ostala pod tisoč evri, a to lahko pomeni tudi 999 evrov za izvedbo Pro – medtem ko je 7T Pro stal 769 evrov. Seveda se da vsaj Xiaomije in Onepluse nekoliko ceneje dobiti s Kitajske, vendar o tem več ob koncu članka, poglejmo najprej, s čim poskušajo proizvajalci upraviči ta cenovni skok.

Pravzaprav so izpostavljene lastnosti precej podobne tistim, ki jih oglašuje tudi Samsung pri svoji seriji Galaxy S20. Če jih na hitro naštejemo so to: velik zaslon OLED s hitrim osveževanjem, baterija s konkretno kapaciteto in možnostjo zelo hitrega polnjenja, fotoaparat z več objektivi in vsaj petkratno optično povečavo, vsa najnovejša povezljivost in najzmogljivejši procesor v povezavi s precejšnjo količino pomnilnika. Vsi našteti, že predstavljeni in prihajajoči, podpirajo omrežja 5G. Večina jih namreč temelji na Qualcommovem procesorju Snapdragon 865, ki zapoveduje še modem za omrežja pete generacije, Huawei pa uporablja svoj Kirin 990, ki to omrežno tehnologijo prav tako že vsebuje. Sicer dobrodošlo za tiste kupce, ki živijo na območjih s pokritostjo 5G, toda za veliko večino to zgolj po nepotrebnem podraži telefon za približno sto evrov. Izvedb, ki bi podpirale zgolj LTE (ter seveda HSPA in GSM), ne bo zaradi omenjene Qualcommove zahteve in zato, ker želi Huawei promovirati 5G. Oba procesorja pa sta seveda tudi v vrhu po zmogljivostih, tako za običajno poganjanje aplikacij, kot za igre in obdelavo signala s fotoaparata oz. kamere, ter glede energijske učinkovitosti.

Za zaslon v višjem cenovnem razredu že skorajda postaja nujnost, da podpira osveževanje z vsaj 90 Hz, še bolje s 120 Hz. Le še »običajni« Huawei P40 od omenjenih vztraja pri klasičnih 60 Hz. Oba Xiaomija in Huawei P40 Pro so dobili 90-herčno osveževanje, kot ga bo verjetno tudi osnovni Oneplus 8, medtem ko se Oppo Find X2 Pro ter menda tudi Oneplus 8 Pro ponašata s 120-herčnim, enako kot Samsungove dvajsetice. V praksi je že z 90 herci slika povsem dovolj gladka, težko je še opaziti kakšno zatikanje vsebine ob pomikanju po zaslonu, a pri 120 Hz je še za odtenek lepše in igričarji bi znali trditi, da jim to še dodatno pomaga pri hitrejšem reagiranju, saj pri dogajanju nič ne zaostaja, za posameznimi elementi za zaslonu se ne vlečejo sence in podobno. Zdi se, da je zaradi hitrejšega osveževanja malce nižja svetilnost, edino Oppo in, če je verjeti pricurljanim informacijam, še Oneplus, sta se izognila tej težavici. Seveda sta oba iz istega konglomerata in bosta v precejšnji meri enaka ali vsaj podobna telefona.

Pri foto-video sklopu so opazni trije ključni trendi. Najprej vsa tipala postajajo večja, še posebej glavno, a tudi tisto pri ultraširokem objektivu, kar se res pozna na kvaliteti fotografij in videa. Glavno tipalo ima poleg tega pri večini še visoko število pik. Xiaomijeva predstavnika se ponašata s kar 108 milijoni pik, Huaweija s 50 megapikami, Oppo in Oneplusa pa 48-imi. Vsi seveda privzeti shranjujejo posnetke s štirikrat manjšo ločljivostjo, saj združujejo pike za zajemanje več svetlobe. Možno pa je fotografirati tudi v izvirni ločljivosti. Še tretji trend pa je tekmovanje, kdo bo ponudil čim daljši »zum«. Tu sta v prednosti Find X2 Pro in P40 Pro s periskopskim objektivom, ki jim omogoča petkratno optično povečavo. Vsi pa izkoriščajo še presežek pik na glavnem tipalu, da ustvarijo »hibridni« zum, ki gre lahko do deset- ali pa kar do tridesetkratne vrednosti. Seveda pa so rezultati nad 10x vprašljivi.

Prava bitka se je vnela okrog polnjenja baterije . Dokler ne zagorijo še te, nimam nič proti, kajti turbo hitrosti na tem področju se človek hitro navadi. Norma za »običajne« je zdaj nekje med 20 in 30 W po kablu in tudi brezžično. Toda modeli »Pro« gredo žično še precej višje. Huawei s svojimi štiridesetimi vati že kar malo zaostaja. Mi 10 Pro namreč omogoča polnjenje s 50 vati, Find X2 Pro pa z že skoraj neverjetnimi 65 vati, ki baterijo s kapaciteto 4260 mAh popolnoma napolni v manj kot tričetrt ure. Že pol ure za dodajanje polovične kapacitete, kar zmorejo bolj ali manj vsi, pa je v praksi izjemno uporabno.

Za zdaj sem od naštetih uporabljal zgolj Huaweija P40 Pro, ki bi bil lahko povsem vreden svoje cene, če ne bi bilo tistega problemčka z Googlovimi aplikacijami, storitvami in Trgovino Play. Še sto evrov dražji Oppo Find X2 Pro menda strojno odličen in tudi programska oprema je glede na teste tujih kolegov napredovala, še vedno pa preobleka (ki je več kot samo kozmetična) Color OS ostaja ena glavnih ovir na poti do evropskih kupcev. Skupaj s še vedno slabo prepoznavnostjo in renomejem znamke, slabšo prodajno in servisno mrežo ter nasploh preslabo pojavnostjo za podjetje, ki želi prodajati telefon za 1200 evrov.

Xiaomi je doslej blestel predvsem pri telefonih, kakršen je Redmi Note 8, ki ga je mogoče s kitajske naročiti za približno 130 evrov (s kodo GBMIFANN864 oz. GBMIFANN864B za modrega, pri čemer pošiljanje Priority line poskrbi, da pošiljko v EU uvozu ponudnik). Paradna Mi 10 in Mi 10 Pro sta veliko višje in tekmujeta neposredno s Huaweijem in Samsungom, verjetno pa bo proizvajalcu uspelo poskrbeti za malo boljšo zastopanost in solidne cene pri operaterjih. Že zdaj pa je mogoče tudi ta dva telefona opazno ceneje naročiti v trgovini Gearbest. Cena za Mi 10 je namreč s kodo GBMI10SALE približno 650 evrov, Mi 10 Pro pa s kodo GBMI10PRO8256 stane slabih 800 evrov.

Oneplusa prejšnje generacije neposredno pri proizvajalcu vztrajata na začetni ceni, zato se ju tam ta čas ne splača kupovati. Se pa 7T Pro dobi na Gearbestu za slabih šeststo evrov.

The post Huawei, Oppo in Xiaomi so si rekli: »Ker se cenim!« appeared first on Tehnozvezdje.