Prvi Oneplus je bil silno zanimiv zato, ker je za 300 evrov ponujal vsaj na videz odlične strojne lastnosti. Zraven je bila še oblika nekoliko posebna, telefon je bil v androidnem svetu edinstveno stikalo za utišanje zvonjenja in obvestil ter programsko opremo Cyanogen. Nato je proizvajalec z vsako naslednjo izvedbo poskušal narediti še nekaj več – pri dvojki pogrnil na celi črti in se pri trojki spet nekako našel – in mimogrede dvignil ceno za približno 50 evrov. Vmes so za dodatno podražitev izdali še malenkostno izboljšani 3T in zdaj so s petico prilezli na 500 evrov za običajno različico in že kar visokih 560 za tako z dodatnim pomnilnikom. S tem pa so prišli že v teritorij vrhunskih mobilnikov uveljavljenih znamk v operaterskih ponudbah (s t. i. subvencijami) in vsaj v državah, kjer je to prevladujoč model prodajanja telefonov bomo na Oneplus odslej verjetno gledali nekoliko drugače.

Sam telefon ima znova na prvi pogled odlične specifikacije. Poganja ga Qualcommov najzmogljivejši procesor Snapdragon 835, ima šest ali osem gigabajtov delovnega pomnilnika in 64 ali 128 GB prostora za podatke, znova 5,5-palčni zaslon AMOLED polne visoke ločljivosti in tokrat dvooki glavni fotoaparat. En »objektiv« zajema fotografije v običajnem zornem kotu z zaslonko f/1,7, tipalo pa ima 16 milijonov točk. Drugo tipalo je 20-megatočkovno, objektiv z zaslonko f/2,6 pa ponuja dvakratno povečavo motiva. Kot pri iPhonu 7 Plus pa kombinacija obeh in algoritmov omogoča t. i. portretni način z zamegljevanjem ozadja. Snemanje videa je seveda v razločljivosti 4K, kot je pri Oneplusih (z izjemo cenejšega X) že od vsega začetka.

Priključek je znova USB-C, na sprednji strani je standardni bralnik prstnih odtisov. Oblika pa je tokrat nekoliko bolj zaobljena, nezgrešljivo pa spominja na vsi vemo kateri telefon z dvojnim fotoaparatom. Velikost je sicer praktično enaka kot pri predhodnikih in v Oneplusu priznavajo, da še niso imeli dostopa do zaslonov, ki gredo povsem do roba, zato je petica še klasične zasnove z robovi okrog ekrana, spodaj in zgoraj kar zajetnimi. Baterija je s 3300 mAh nekje vmes med tisto v trojki in 3T. Telefon podpira tudi bluetooth 5.0, skoraj vse frekvenčne pasove za omrežja LTE in hkratno uporabo dveh kartic SIM. Androidna preobleka Oxygen OS ostaja in znova prinaša dokaj čisto, googlovsko podobo z nekaj bolj ali manj uporabnimi dodatki. In omenjeno stikalo za utišanje je še vedno prisotno.

Ima pa reč tudi nekaj potencialnih pomanjkljivosti. Ni vodotesna, ne omogoča brezžičnega polnjenja (je pa tu hitro polnjenje po Oneplusovem standardu Dash), prenos podatkov prek USB-C je počasen (USB 2.0), ni še podpore za evropski satelitski sistem Galileo – telefon je navsezadnje kitajski –, zaslon ostaja pri 1080p.

Kot rečeno, različica 6/64 GB stane 499 evrov, za 8/128 GB je treba odšteti 559 evrov, zraven pa še kakšnih deset evrov poštnine. Glede na to, da ni reže za pomnilniško kartico, se je verjetno bolje odločiti za dražjo izvedenko, s čimer pa kupec res že stopa na prag galaxyjev, iphonov in ostalih vladarjev višjega razreda. Trenutno sicer lahko telefon naročiš samo, če vpišeš »skrivno« kodo, ki se glasi Clearer Photos, pa še to samo cenejšega, dražji je trenutno razprodan. Splošna prodaja se začne v začetku prihodnjega tedna.

V Oneplusu so že sinoči oznanili, da se petica prodaja odlično, saj je soustanovitelj podjetja Carl Pei tvitnil, da gre v promet bolje od vseh predhodnikov.

https://twitter.com/getpeid/status/877222329826279424

Vseeno pa se zdi, da bo ob odraščanju podjetja in draženju njegovih izdelkov počasi čas, da se Oneplus prebije tudi k operaterjem in večjim trgovcem ter uredi poprodajno podporo v slogu glavnih znamk. Njegova zanimivost (vsaj zame) s siljenjem v višji cenovni razred ob nespremenjenem konceptu izdelka počasi upada. Četudi je petica verjetno odličen izdelek.

The post Oneplus 5 je verjetno najboljši in najmanj zanimiv telefon tega proizvajalca doslej appeared first on Tehnozvezdje.