Količina oglasov v Youtubu, monopolni video platformi na spletu, je že pred časom postala komajda prebavljiva. Toda Google zgolj izkorišča svoj položaj, nasploh upravlja največjo oglaševalsko mrežo na svetu, in dokler kakšen regulator ne poseže vmes, se bo situacija z vidika uporabnikov kvečjemu dodatno poslabševala. Naročnina Premium za 7,19 evrov »ukine« oglase, hkrati pa omogoči še predvajanje v ozadju in pri zaklenjenem zaslonu – zgolj z zvokom, kar je super za poslušanje glasbe ali pa kakšnega videa, pri katerem je pomembno povedano, ne slika – ter vsebuje tudi glasbeni pretočnik Youtube Music. Kdor se ne bo naročil bo zelo verjetno moral tako ali drugače trpeti oglase, kajti Google je menda začel vsem, ki uporabljajo vtičnik za blokiranje oglasov, dajati opozorila, da ob nadaljnjem tovrstnem početju storitev ne bo več prikazovala videov.

Neposredne potrditve nimam, ker ne uporabljam blokirnikov oglasov in jih nikoli nisem, toda tako pravijo pričevanja uporabnikov in novinarskih kolegov. Blokiranje je (bilo) možno v brskalnikih in morda še s pomočjo kakšne neuradne, predelane aplikacije, kakršno smo pred časom uporabljali za »normalen« Youtube na telefonih Huawei, dokler ni Google zagrozil razvijalcem aplikacije in so jo umaknili. Kdor pretežno gleda v uradni aplikaciji na telefonu, tablici in televizorju, je imel že doslej le v naslovu omenjeni možnosti. Blokiranje sicer za zdaj preganjajo pretežno v brskalniku Chrome, v nekaterih drugih naj bi še delovalo. Koliko časa še in kdaj bodo »prijazno« obvestilo dobili razvijalci zdajšnjih aplikacij, s katerimi se je mogoče čemu izogniti, pa je vprašanje.

Problem z omenjeno naročnino je z mojega vidika v glasbenem delu, ki ga zagotovo ne podarijo, temveč vračunajo v ceno. Naročnina za denimo polovični znesek brez glasbe bi me že zdavnaj premamila. Ali pa družinska naročnina, lahko z vključeno glasbo, ki pa je Google ne ponuja. Sicer proti oglasom nimam nič, navsezadnje tudi Tehnozvezdje delno živi od njih. Mora pa biti oglaševanje dostojno. Količinsko, vsebinsko, vizualno, v vseh pogledih. To pa je postala težava celotnega spleta, še zdaleč ne zgolj Youtuba in ta storitev v tem pogledu niti ni najhujša, besedilo na določenih spletnih straneh se komaj da brati ob nešteto (groznih) oglasih, ki skačejo z vseh strani.

Do Youtuba, ne toliko storitve kot ponudnika, imam sicer precej zamer. Združevanje brezoglasnega gledanja in glasbene storitve v eno naročnino sem ravnokar omenil. O tem, da nočejo več prikazovati priporočil za ogled uporabnikom, ki se ne strinjajo s shranjevanjem zgodovine ogledov, sem tudi že pisal. Potem pa so tu še sumljive poslovne prakse in popolno šikaniranje manjših ustvarjalcev vsebin in predvsem tistih iz manjših držav. Da ustvarjalec sploh pride med tiste, s katerimi Google deli oglasne prihodke, mora izpolniti določene pogoje. Ti pa so več kot očitno zasnovani za velike trge oz. za Youtuberje z zelo veliko naročniki in ogledi. Tudi plačilo na oglas je v ZDA nekajkrat višje kot v Sloveniji. In pred časom je Google brez razloga »demonetiziral« nekatere video neodvisnih ustvarjalcev, torej jim je vzel zaslužek, z nejasnim, izmišljenim razlogom, da so neprimerni. Pritožiti se ni komu in avtorji, ki so padli v nemilost, lahko zgolj čakajo, da pride »pomilostitev«.

Po svoje bi raje objavljal in gledal kje drugje, vendar alternative ni. Vsi so na Youtubu. Vem, boste rekli, da so na TikToku. So, vendar z drugačno formo. Za videe, iz katerih naj bi morda kaj izvedeli, je Youtube edino mesto in Google to pozicijo, ki si jo je z leti pridobil, s pridom izkorišča.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Lahko izbirate med plačljivim ali ogledom, polnim oglasov, tretje možnosti ni appeared first on Tehnozvezdje.

V ZDA, na domačem trgu, je Disney že lani uvedel cenejšo naročnino, pri kateri pa vsebino prekinjajo oglasi. Zdaj bo to razširil še na devet evropskih držav – Dansko, Francijo, Italijo, Nemčijo, Norveško, Švedsko, Španijo, Švico in Veliko Britanijo. V ZDA pa bo, kot tudi drugod, podražil mesečno naročnino brez oglasov za 10,99 na 13,99 dolarjev. Toda v omenjenih državah, ki dobivajo paket z oglasi, bodo tudi tistega brez oglasov razbili na dva. Poglejmo podrobnosti.

Naročnina z oglasi bo v državah z evrom stala 5,99 evrov na mesec. Letne, za 12 mesecev vnaprej plačane naročnine brez možnosti odpovedi v tem času, pri »subvencioniranem« paketu ni. Dozdajšnji paket s sliko 4K HDR, zvokom Dolby Atmos in štirimi hkratnimi podatkovnimi tokovi se bo preimenoval v Premium in bo stal 11,99 evrov na mesec ali 119,90 evrov na leto pri plačilu vnaprej. Vmes bo novi paket Standard za 8,99 evrov na mesec ali 89,90 evrov na leto, ki bo nudil zgolj sliko v (polni) visoki razločljivosti, klasičen prostorski zvok 5.1 in možnost sočasnega gledanja na dveh napravah.

V Sloveniji in še kopici ostalih držav te delitve ne bo, ostaja ena sama možnost naročnine z vsem, kar Disney+ ponuja že od začetka in kar bo po novem ponekod prej omenjeni Premium. Toda s prvim novembrom (2023) za nove naročnike in šestim decembrom za obstoječe bo naročnina opazno dražja. Namesto 7,99 bo namreč treba plačevati 9,99 evrov na mesec, letna možnost se bo podražila z 79,90 na 99,90 evrov. Tisti, ki se bodo naročili pred novembrom ali se jim bo letna naročnina obnovila pred decembrom, bodo za eno leto še plačali staro ceno.

Če se je kdo nadejal, da bo preganjanje »zastonjkarjev« ostalo omejeno zgolj na Netflix, je bilo njegovo upanje zaman. Prvi mož korporacije Bob Iger je napovedal, da bo po »uspešnem« zgledu konkurenta tudi Disney začel s podobnimi praksami. »Aktivno iščemo načine, kako se lotiti tega področja, in najboljše možnosti, da bi lahko naročniki delili svoje račune z družinskimi člani in prijatelji. Poteze, ki bodo spodbudile dodatne prihodke, bomo uvedli prihodnje leto,« je še dejal Iger. Iz tega je mogoče sklepati, da bodo ponudili nekaj podobnega kot Netflix v določenih državah, kjer je mogoče doplačati za deljenje naročnine z enim ali dvema dodatnima uporabnikoma. V Sloveniji ta možnost ni na voljo, a je tudi naročnina že v osnovi precej nižja kot tam, kjer so ponudili tovrstno deljenje.

• 
  KRATKI TEST Honor 600 Pro: Odličen in (vsaj pri nas) predrag!
• 
  Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez
• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?

The post Disney+ od novembra dražji za dva evra na mesec ali dvajset evrov na leto appeared first on Tehnozvezdje.

Zaradi slabših poslovnih rezultatov, po sinoči objavljenih poslovnih rezultatih je v drugem četrtletju izgubil 970 tisoč naročnikov (pričakovali so minus dva milijona), in močnejše konkurence je Netflix začel iskati nove vire prihodkov. Tako je na eni strani, kakopak, našel oglase, na drugi pa gledalce, ki si prijavo delijo še z nekom in tako ne plačujejo naročnine (vsaj ne neposredno ponudniku, lahko kvečjemu določen delež pravemu naročniku). Do prvega še pridemo, za »korigiranje« drugega pa je korporacija pred časom že sprožila pilotni projekt v nekaterih srednje- in južnoameriških državah, kjer so tovrstne naročnike pozvali, naj v uporabniški račun dodajo »prijatelje«, da potem ti nekaj doplačajo. Ne polne naročnine, temveč približno tretjino in tako še naprej gledajo »legalno«.

Menda se ta poskus ni najbolje obnesel, zato so zdaj iznašli novo varianto. Naročniki v Argentini in še nekaterih državah bodo dodajali gospodinjstva oz. domove, ki so tudi del njihove naročnine, ti pa bodo plačevali po tri dolarje na mesec. Dodatnih gospodinjstev bo lahko od enega do treh, odvisno od naročniškega paketa. V kolikor bo ta poskus uspešnejši, bodo tovrstno zaračunavanje nedvomno razširili na globalno polje.

Microsoft še močneje v dnevne sobe

Medtem so uvedbo z oglasi podprte naročnine zamaknili v prvo četrtletje prihodnjega leta. Nič čudnega, glede na oglaševalskega partnerja, bi rekli zlobni jeziki. Korporacija, bolj znana po operacijskem sistemu Windows, pisarniškem programju Office in igralni konzoli Xbox bo namreč edini »dostavljavec« oglasov v novo Netflixovo naročniško opcijo, za katero sicer še vedno ne vemo, ali bo na voljo zgolj v ZDA ali še kje drugje, za kolikšno ceno in s kakšno kakovostjo slike. Skoraj zagotovo ne bo imela vse vsebine, razen če se ponudnik uspe dogovoriti z vsemi lastniki pravic. Glede na to, da je operativni šef podjetja Greg Peters v pripravljeni izjavi izpostavil, da so v podjetju izbrali Microsoft »kot globalnega partnerja za oglaševalsko tehnologijo in prodajo,« pa lahko sklepamo, da bo z oglasi podprta in zato cenejša naročnina na voljo najmanj v večini, če ne celo vseh državah, kjer je ta storitev pretočnega videa na voljo. Z drugimi besedami, skoraj povsod po svetu. »Microsoft lahko izpolni vse naše oglaševalske potrebe, je sposoben inovirati in ponuja močno zaščito zasebnosti,« je hvalo novemu partnerju v svoji izjavi še pel Peters.Medtem so uvedbo z oglasi podprte naročnine zamaknili v prvo četrtletje prihodnjega leta. Nič čudnega, glede na oglaševalskega partnerja, bi rekli zlobni jeziki.Korporacija, bolj znana po operacijskem sistemu Windows, pisarniškem programju Office in igralni konzoli Xbox bo tako edini »dostavljavec« oglasov v novo Netflixovo naročniško opcijo, za katero sicer še vedno ne vemo, ali bo na voljo zgolj v ZDA ali še kje drugje, za kolikšno ceno in s kakšno kakovostjo slike. Glede na to, da je operativni šef podjetja Greg Peters v pripravljeni izjavi izpostavil, da so v podjetju izbrali Microsoft »kot globalnega partnerja za oglaševalsko tehnologijo in prodajo,« pa lahko sklepamo, da bo z oglasi podprta in zato cenejša naročnina na voljo najmanj v večini, če ne celo vseh državah, kjer je ta storitev pretočnega videa na voljo. Z drugimi besedami, skoraj povsod po svetu. »Microsoft lahko izpolni vse naše oglaševalske potrebe, je sposoben inovirati in ponuja močno zaščito zasebnosti,« je hvalo novemu partnerju v svoji izjavi še pel Peters.

Po eni strani je popolnoma jasno, čemu so za serviranje oglasov ni izbrali enega od preostalih logičnih kandidatov. Google, Amazon in Facebook so mu vsi bolj ali manj neposredna konkurenca za pozornost gledalcev s svojimi storitvami. Facebook, Instagram, Prime Video in Youtube se borijo za iste minute (in ure), ki jih namenjamo ogledu video vsebin, četudi v vseh primerih ne gre za naročniške storitve pretočnega videa. Niti zasebnostne karte, na katero očitno še igra Netflix, ne gre spregledati. Če bi bil oglaševalski partner Google ali Facebook, bi ta želel pobrati kolikor je mogoče veliko osebnih podatkov o vsakem naročniku oz. gledalcu. Microsoftu, ki ima glavnino poslovanja vendarle nekje drugje, je verjetno to manj pomembno. Netflix pa bo lahko poudarjal, da z oglasi ne sledi gledalcem, ali kaj podobnega. Ker pa je prav to podjetje eden pionirjev algoritmov za predlaganje vsebine glede na gledalčeve navade, preference in še kaj, si ne predstavljam, da ne bi bili tudi oglasi »personalizirani«.

Toda! Je morda v ozadju še kaj več? Vemo, da je največji ponudnik pretočnega videa zašel v nepričakovane težave. Še vedno je sicer kar precej pred ostalimi po številu naročnikov, toda njegova rast se je ustavila, zaradi česar tudi uvaja naročnino z oglasi. Poleg tega so se v zadnjem času pojavile še informacije o tem, da znižuje proračune za snemanje novih vsebin ter hkrati zvišuje oglaševanje nekaterih filmov in da zmanjšuje količino lokalnih vsebin v mnogih evropskih državah, kar je verjetno tudi povezano z varčevanjem. Pri čemer ga seveda evropska zakonodaja zavezuje k določenemu obsegu »domače« vsebine, zaradi česar se utegne znajti še v postopkih regulatorjev.

V vsakem primeru pa je jasno, da podjetje rabi dotok svežega denarja, mogoče pa kar novega, finančno močnega lastnika, kajti večina konkurentov je del večjega konglomerata, ki se ne ukvarja zgolj s ponujanjem pretočnega videa. Za Warner Bros. Discovery (HBO Max) ali Disney je tovrstno ponujanje vsebin še vedno zgolj eden od kanalov, poleg televizijskih kanalov in kinematografov, precej uspešnejši pa so klasični studii oz. medijski konglomerati tudi pri prodaji različnih izdelkov z liki in motivi iz svojih filmov ter partnerstvi s proizvajalci igrač, video iger ter še kom. Vse to Netflixu manjka, svojih serij ne zna razširiti onkraj zaslonov in na druga področja. Dokler je konstantno pridobival nove naročnike, se ta primanjkljaj niti ni poznal, zdaj pa se bo.

Po drugi strani ima Microsoft vse več ambicij na polju domače zabave. V igričarskem svetu kani postati največji izdajatelj, če mu bo po Bethesdi uspel še gigantski prevzem podjetja Activision (kar ni povsem gotovo, saj varuhi konkurence v več državah temeljito preučujejo morebitne posledice te akvizicije). Morda bi se razširil še v »televizijski« svet, kjer je nekoč z Xbox-om že imel določene ambicije, a se mu prodor med pomembne večpredstavnostne predvajalnike ni izšel. S prevzemom Netflixa bi Microsoft poskrbel za novo »bombo« in tudi dodatno delo za regulatorje povsod po svetu. Še pred kakšnih tednom bi bila taka poteza senzacionalna, po sklenitvi oglaševalskega partnerstva precej manj. Kot tudi samostojen Netflix ni več tako zelo samoumeven.

• 
  KRATKI TEST Honor 600 Pro: Odličen in (vsaj pri nas) predrag!
• 
  Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez
• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?

The post Kako bo Netflix zaračunal »šlepanje« na prijateljev račun in zakaj gre v španovijo z Microsoftom? appeared first on Tehnozvezdje.

Ted Sarandos, ki Netflix vodi skupaj z ustanoviteljem Reedom Hastingsom, je namreč na oglaševalskem festivalu v Cannesu potrdil, da bodo uvedli naročnino z oglasi, zelo verjetno še letos. Je pa poudaril, da bo to nova naročniška možnost in da oglasov ne bo v obstoječih naročninah.

»Zanemarjali smo določen del možni naročnikov. Tiste, ki rečejo, Netflix je predrag zame, a nimam nič proti oglasom,« je razpredal Sarandos. »Zato bomo za tovrstne gledalce, ki si želijo nižje cene, a bi gledali tudi oglase, uvedli novo naročnino.« Bolj natančen, kako bi bila ta možnost umeščena cenovno, v katerih državah jo nameravajo uvesti in kakšno kakovost slike bi ponujala, sodirektor podjetja ni bil. Vsekakor obstaja resna možnost, da bo to zgolj ameriška naročnina, kajti tam so cene primerjalno še precej višje kot v evropskih državah, kajti osnovna naročnina tam stane 10 dolarjev na mesec (tukaj 8 evrov), HD 15,49 dolarjev (v Sloveniji 9,99 evrov) in 4K 19,99 dolarjev (pri nas 11,99 evrov).

Osebno sicer mislim, da Netflix s tem ne bo rešil osnovnega problema oz. problemov, saj sta najmanj dva. Prvi je vsebinski, ker ima ta storitev obdobja večje in nato manjše atraktivnosti za gledalce, odvisno od tega, katere serije so takrat aktualne. S tem izzivom se seveda spopadajo vsi tovrstni ponudniki, toda Disney+ ali HBO Max vendarle lahko računata še na konstanten pritok filmov, ki so bili pred (dobrim) mesecem ali manj v kino dvoranah, ti pa še vedno predstavljajo precejšen magnet. Netflix sicer prav tako snema filme, mnogi od njih so povsem solidni in gledljivi, a vseeno niso take megauspešnice, kot jih najdemo pri omenjenih konkurentih. Druga težava Netflixa je v tem, da je najdražji, pri čemer je na nivoju (cenejše) konkurence zgolj najvišja naročnina. Tista, ki ponuja sliko 4K HDR in hkratni ogled na več napravah. Osnovna naročnina s sliko standardne razločljivosti je preživeta in v l. 2022 ne bi smela več obstajati, pa tudi sliko na telefonih, tablicah in računalnikih bi moral ta ponudnik izboljšati. Njegova vrednost za denar se skozi leta zgolj slabša.

• 
  KRATKI TEST Honor 600 Pro: Odličen in (vsaj pri nas) predrag!
• 
  Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez
• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?

The post Netflix bo verjetno do konca leta uvedel naročnino z oglasi appeared first on Tehnozvezdje.

Razvijalci aplikacije Vanced so v minulih dneh dobili »grozilno« pismo Googla, naj odstranijo vse omembe Youtuba in povezave nanj ter spremenijo logotip, sicer jih časa poziv na sodišče, je na Discordu razkril nekdo iz ožje upravljavske ekipe. Glede na to, da je (bil) Vanced preimenovan Youtube brez oglasov in z nekaterimi dodatnimi možnostmi (denimo povsem črnim ozadjem), odstranitev vsega, kar je povezano z omenjeno platformo za video vsebine, pomeni konec. Tako so se razvijalci odločili, da projekt ugasnejo, kajti njihove možnosti proti Googlu na sodišču bi bile pičle. Že zaradi denarnih vložkov, pa verjetno tudi vsebinsko.

Razvijalci so na Twitterju obelodanili konec, se zahvalili za podporo uporabnikov in pripisali, da se zadevajo, da ta poteza ne bo nikogar razveselila, vendar ni šlo drugače. Dodali so še, da obstoječe namestitve delujejo nemoteno (na novo aplikacije ni več mogoče nameščati) in bi lahko še kaki dve leti, dokler Google ne bo opravil večje spremembe, zaradi česar bi aplikacija postala zastarela. Omenjena korporacija je sicer že pred časom utišala glasbena bota Groovy in Rythm, nekatere alternativne aplikacije pa še delujejo, vendar te večinoma delujejo na drugačen način kot Vanced, saj v osnovi prenašajo (downloadajo) posnetke in imajo uporabniški vmesnik, ki v ničemer ne spominja na izvirni Youtube.

Z aplikacijo Vanced, ki (je) za namestitev zahteva(la) nekaj več dela od običajnih, so se nekateri verjetno prvič srečali po uveljavitvi ameriških sankcij, zaradi česar Youtube ni bil več na voljo za telefone Huawei, to pa je bila dokaj spodobna rešitev. Mnogi drugi pa so se na ta način znebili nadležnih oglasov, brez da bi Googlu plačevali naročnino na Youtube Premium (7,19 evrov na mesec).

Google že tradicionalno ni naklonjen temu, da bi Youtube spremljali še kje drugje in na kakšen drug način, kot to sam omogoča. Že ves čas trdim, da je bila prav odsotnost uradne aplikacije za to platformo ena ključnih težav operacijskega sistema Windows Phone. Aplikacije noče pripraviti niti za Amazonove naprave Fire, na katerih teče predelan Android brez Googlovih storitev. Izogibanje oglasom pa podjetju še posebej ne diši in ni v interesu.

• 
  KRATKI TEST Honor 600 Pro: Odličen in (vsaj pri nas) predrag!
• 
  Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez
• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?

The post Google izvaja čistko med alternativnimi aplikacijami za Youtube appeared first on Tehnozvezdje.

Od maja so mobilna iskanja na Googlu »enotnega« videza. Prej so se plačani zadetki, v bistvu oglasi, ločili od tistih, ki jih dejansko najde iskalnik. Najprej so bili ti oglasi ob strani, potem na vrhu, kjer so še zdaj, a po novem tudi na osebnih računalnikih v enakih pisavah, popolnoma identično oblikovani kot pravi. Google je pri zadetkih uvedel ikonice spletnih mest, pri oglasih pa je namesto te odebeljeno zapisano Oglas. V slovenščini se tako še za silo loči od tistega, kar človek dejansko išče. V angleščini pa je prav lahko spregledati besedico Ad (kar v angleščini pomeni oglas).

Treba je torej pozorno pogledati, kajti prav lahko se zgodi, da v resnici klikneš na oglas namesto na prvi zadetek, ki ga je našel Google. Na vrhu pa so lahko tudi trije ali štirje plačani in le z eno besedo označeni zadetki, potem se šele začne tisto, kar uporabnika zares zanima. Razen, če ga seveda zanima tudi oglas, česar sploh ne izključujem. So tudi še iskanja, predvsem fizičnih stvari, rastlin ali živali, ki nimajo kakšnih sopomenk v potrošniškem svetu, ki so brez oglasov.

Pri drugih iskalnikih, resnici na ljubo, ni dosti drugače. DuckDuckGo denimo oglase označuje z oznako Oglas v okvirju, zraven pa je še možnost za prijavo (češ, da je neprimeren, sumljiv, itd), sicer pa se prav tako ne razlikujejo od običajnih zadetkov. Omenjeni iskalnik, ki ne gradi obsežne baze uporabniških podatkov in teh ne uporablja v drugih storitvah, na namizju v zadnjih mesecih kar redno uporabljam in pri tujih iskanjih zelo redko pogrešam Google, za domače pa je slednji nujen, kajti ostali iskalniki Slovenije pretežno ne poznajo.

The post Googlovi zadetki in oglasi so zdaj skoraj eno in isto appeared first on Tehnozvezdje.

Novi Edge je bilo sicer že prej mogoče namestiti v razvijalski oz. »beta« različici, zdaj pa ga Microsoft namerava spraviti najmanj na vse računalnike z Windows 10. Skozi posodobitve sistema (Windows Update) bo namreč obstoječi Edge nadgradil na tega z novim jedrom, pri čemer obljubljajo prenos vseh uporabniških podatkov, edino razširitve (plug-ini) se bodo izgubile, ker so seveda v novi različici aktualne tiste za Chrome. Vendar tam novega brskalnika še ni, zato ga je za zdaj treba potegniti z Microsoftove spletne strani (v angleščini) in ga namestiti ročno, če ga želiš takoj preizkusiti.

Sam brskalnik na pogled ni dosti drugačen od prejšnjega, čeprav ima novo ikono, pa tudi uporabniki Chroma se bodo počutili povsem domače. Ena od možnosti, ki jo ponuja Edge, je sinhronizacija seznama priljubljenih, nastavitev in gesel za spletne strani (kasneje pa še nekaterih drugih zadev, kot je zgodovina brskanja) prek uporabniškega računa za Microsoftove storitve (Windows Live). To je ustreznica temu, da je uporabnik v brskalniku Chrome vpisan v Googlov račun, a z manj obsežnim profiliranjem in zasledovanjem z oglasno mašinerijo.

Prav glede zasebnosti in sledenja po spletu Edge odslej ponuja več nadzora in možnosti »izpisa«. Že privzeto je nastavljen na blokiranje sledilnih piškotkov, pri čemer pa uporabnik lahko izbira med tremi možnosti. Privzeta je srednja, ki blokira »sledilnike« s strani, ki jih uporabnik ni obiskal, in tiste, ki dokazano povzročajo škodo, hkrati pa ohranja izglede spletnih strani. So pa oglasi zaradi tega manj »personalizirani«. Stroga možnost blokira večino sledilnih piškotkov, a je možno, da določena vsebina ne bo prikazana pravilno. Osnovni »paket« pa dovoljuje večino tovrstnega sledenja, razen škodljivega. Mogoče je tudi določiti izjeme in si ogledati sledilnike, ki jim je bil preprečeno delovanje. Nepresenetljivo so na vrhu seznama Googlovi.

Pod razdelkom Dovoljenja za spletne strani (Site permissions) so še nekatere druge možnosti, ki so povezano z zasebnostjo. Tako je denimo za kamero, mikrofon in lokacijo mogoče določiti, da brskalnik najprej vpraša za dovoljenje za uporabo, lahko pa so povsem izključene. Blokirane so lahko nadležni in zavajajoči oglasi ter omejen video, ki se začne predvajati sam od sebe.

V Microsoftu trdijo, da je Edge po novem dvakrat hitrejši kot prej, in vsekakor so prvi vtisi glede tega pozitivni. Zdi se, da je omenjena korporacija prvič doslej dejansko uganila, kakšen brskalnik mora ponuditi. Na voljo je za Windows (od različice 7 naprej) in MacOS, že od prej pa tudi za Android in iOS.

The post Microsoftov novi Edge je na voljo in obeta appeared first on Tehnozvezdje.

Trivago je nekakšen primerjalnik hotelskih rezervacijskih portalov, ki ima trenutno 55 lokaliziranih strani v 33 jezikih. Podobno kot Skyscanner pregleda kopico strani za nakup letalskih vozovnic, Trivago prečeše različne možnosti za rezervacijo posamezne hotelske sobe. Samo rezervacijo potem uporabnik naredi pri izbranem (najcenejšem?) ponudniku, naj bo to booking.com, hotels.com, spletna stran hotela ali kdo drug. Iskalnik služi od posredništva. Rezervacijski portali in hotelske verige mu namreč plačajo določeno provizijo za vsakega gosta, ki jim ga Trivago pripelje.

Za Letgo je očitno, s kom želijo tekmovati, malo manj pa, od kod jim prihodki. So namreč mesto za prodajanje rabljene robe, podobno kot eBay ali Craigslist, v Sloveniji Bolha. Zelo verjetno je poslovni model podoben. V osnovi je storitev brezplačna, kdor pa hoče biti bolj viden in zadeve prodati hitreje ali v večjih količinah, mora kaj plačati za boljšo izpostavljenost.

Nizozemski upravljavci spletnega bolšjaka so se zahvalili za vprašanja in »s spoštovanjem« zavrnili kakršno koli pojasnjevanje svoje strategije in poslovnega modela. Bolj zgovorni so bili pri nemškem hotelskem iskalniku. Kot pravijo, se za njihovo oglaševalsko »norostjo« skrivajo konkretne številke. Trdijo namreč, da za pojavnost trošijo zgolj tam, kjer jim analitični podatki kažejo, da je učinkovito in se izplača. Razvili so orodja, s katerimi merijo in računajo, v kolikšni meri se jim investicije v oglase povrnejo. Na televiziji se sicer promovirajo že skoraj deset let, zaradi tovrstne pojavnosti pa tudi dobijo več kot polovico obiska, trdijo v podjetju.

Oba startupa sta dobila precejšnje finančne injekcije. Letgo je že kmalu po ustanovitvi pred dvema letoma pridobil sto milijonov dolarjev zagonskega kapitala od podjetja Naspers, nato vmes še nekaj in letos kar 175 milijonov od skupine vlagateljev, kar je skupno številko povzdignilo na najmanj 325 milijonov dolarjev. Menda pa bliskovito raste tudi obseg prodaj prek te storitve.

Trivago, ki obstaja precej dlje, od leta 2005, je začel z 1,4 milijona investicije. Skozi leta je počasi rastel in postajal zanimiv za večje igralce, tako da je leta 2013 Expedia, ena največjih rezervacijskih spletnih strani, kupila 61,6-odstotni delež za 477 milijonov evrov. V podjetju z več kot tisoč zaposlenimi zatrjujejo, da zadnja leta živijo od prihodkov iz poslovanja, ne od zunanjih investicij.

Vseeno se mi zdi zanimivo, da pri stotinah zaposlenih in milijonskih oglaševalskih proračunih ne en ne drug ponudnik ne sproducira reklam, ki bi bile kaj prida. Že opice in plašči so precej neizvirni, tisti za Trivago z najbolj osnovnimi napotki v slogu odpri aplikacijo, vpiši to ali ono in klikni, pa so že kar malo podcenjevalni do gledalcev in potencialnih uporabnikov. Samo še tega se manjka, da bomo pri oglasih za pralne praške začeli dobivati take napotke: Odpri embalažo, vlij gel v dozirnik, vstavi v pralni stroj, zapri vrata bobna in – poženi! Menda smo po dolgih letih uporabe spleta in aplikacij že toliko vešči, da vemo, kako se kaj poišče? Mar bi nam raje izpostavili prednosti in edinstvene lastnosti. Očitno je na spletu še vedno najlažje služiti, če se uspeš skozi agresiven marketing pozicionirati kot primarni ponudnik iskanja ali agregator.

The post Draga, znebiti se bova morala teh oglasov appeared first on Tehnozvezdje.