Po uvodnem nagovoru se je več kot 300 razvijalcev in poslovnežev iz vsega sveta udeležilo »Global Eco-summit«, na katerem je Huawei razpravljal o nedavni rasti mobilnih storitev HMS ter se poglobil v najnovejše inovacije, rešitve za poslovne partnerje in v vizionarski načrt za leto 2024. Poleg tega so govorniki na konferenci ponudili dragocen vpogled na kitajski trg mobilnega interneta in izpostavili priložnosti po koncu pandemije.

Huawei utira poti na mednarodne trge

Walter Ji Rengui, predsednik oddelka za razvoj globalnega ekosistema in operacije pri podjetju Huawei Consumer BG, je v nagovoru občinstvu na konferenci HDC.Together dejal: »V preteklem letu smo dosegli izjemne rezultate na področju inovacij izdelkov in poslovnih rešitev. Impresivni rezultati odražajo našo zavezanost rasti, saj se je povečalo število globalno registriranih razvijalcev in partnerjev. Čeprav smo se v preteklih letih soočali s številnimi izzivi, je najtežje obdobje minilo. Huaweiev odprti in povezovalni ekosistem lahko zagotovi večjo prednost našim partnerjem in potrošnikom ter predstavlja vrata za vstop in rast na svetovnem trgu. Še naprej si prizadevamo za oblikovanje prihodnosti inovacij, ki bodo uporabnikom povsod omogočile uporabo transformativnih rešitev.«

AppGallery se je uvrstila med tri najboljše ekosisteme mobilnih aplikacij na svetu ter pritegnila 580 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, več kot 170 milijonov uporabnikov hitrih aplikacij in 6,35 milijona registriranih razvijalcev po vsem svetu. Trgovina koristi tako uporabnikom kot razvijalcem. Za ta dosežek je bila nagrajena s številnimi priznanji, med katerimi izpostavljamo nagrado na lanskem berlinskem sejmu IFA »Best of IFA 2022« in nagrado za najboljšo alternativno trgovino z mobilnimi aplikacijami »Best Alternative App Store 2023«.

Atanas Raykov, podpredsednik za rast v podjetju Rakuten Viber, je v govoru na konferenci HDC.Together povedal: »Naša aplikacija je bila ena prvih, ki je bila vključena v AppGallery in integrirana v HMS Core. To sodelovanje je Viber potisnilo v ospredje in nam pomagalo prepričati milijone uporabnikov po Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki, demografski regiji, ki še naprej izredno hitro raste. Ko gledamo naprej, Viber pozdravlja prihodnost z vsemi njenimi možnostmi. Naše nedavno partnerstvo s Huawei AppGallery pa predstavlja zavezo, da bomo uporabnikom v Evropi prinesli ekskluzivne ugodnosti.«

Huawei se zaveda, da je mednarodno mobilno oglaševanje še vedno v povojih, in da je ponudnikov s celovito globalno rešitvijo malo. Ker so prepoznali te neizkoriščene priložnosti in odpornosti na makroekonomske trende, Huawei svojo lastno oglaševalsko rešitev Petal Ads vidi kot priložnost, ki bo oglaševalcem pomagala vzpostaviti komercialne dogovore povsod po svetu, vključno s Kitajsko.

Vizija je vzpostaviti učinkovit in natančen poslovni cikel, katerega gonilo je rast. Z uporabo profiliranja podatkov in algoritmov umetne inteligence za spodbujanje poslovanja je cilj platforme usmeriti širitev AppGallery, medijev v lasti podjetja Huawei in glavnih založnikov.

Oglaševalska platforma Petal Ads, ki naj bi dodala 16 novih vrst oglaševalskih virov, napoveduje, da se bo oglaševalski promet letos podvojil. Na ta način želijo povečati število doseženih uporabnikov in okrepiti distribucijo povezanih aplikacij, novic, izdelkov, vsebin in storitev.

Odporno vedenje potrošnikov in obeti mobilnega oglaševanja na kitajskem trgu

Na svetovni ravni se je vedenje potrošnikov ponovno povzpelo na raven pred pandemijo, saj gospodarske dejavnosti pridobivajo zagon. Z večjim zaupanjem v njihove navade in željo po pridobivanju informacij prek mobilnega interneta potrošniki spodbujajo ponovni vzpon mobilnega nakupnega vedenja, zlasti na kitajskem trgu.

Na kitajskem oglaševalskem trgu tudi letos pričakujejo nadaljnjo rast, pri čemer bodo mobilne naprave še naprej prevladovale. Raziskava, ki jo je izvedel QuestMobile, uporabniku prijazna aplikacija za trgovanje, namenjena ambicioznim borznim vlagateljem, je razkrila obetavne možnosti za učinkovitost mobilnega oglaševanja. Pokazala je, da se je v prvi polovici leta 2023 zaradi hitrega okrevanja turizma, potovanj in zabavne industrije občutno povečala stopnja prenosa povezanih aplikacij.

Juan Manuel Ortiz Pascual, izvršni direktor marketinga v družbi Turismo Andalucía, je med panelno razpravo podrobneje predstavil tudi priložnosti in izzive turizma v novi dobi globalizacije ter pomen kitajskih turistov za Španijo. Hkrati je poudaril pomen digitalnega in inteligentnega turističnega ekosistema ter sodelujočim razkril, kako natančno in učinkovito doseči visokokakovostne potencialne uporabnike izletniškega turizma.

Petal Ads z obogatenimi partnerskimi vezmi

Na slovesnosti ob podpisu pogodbe HDC.Together je Huawei formaliziral memorandum o soglasju (MOU) z dvema uglednima partnerjema, podjetjema Poly-Gamma in Andalucía Tourism.

Poly-Gamma je mlado odprtokodno oglaševalsko podjetje, ki uporablja vodilno avtomatizirano tehnologijo in skrbi za oglaševalce v finančnih, luksuznih, turističnih, poslovnih in naložbenih segmentih. Partnerstvo s podjetjem Petal Ads podjetju Poly-Gamma omogoča razširitev dosega na premijske uporabnike na kitajskem in svetovnem trgu, in sicer s premijskim inventarjem in novimi atribucijami, ki so na voljo prek platforme Petal Ads. S prizadevanji, ki izhajajo iz tega partnerstva, bodo oglaševalci po vsem svetu deležni neprimerljive preglednosti in nadzora nad medijskim zakupom.

Podpis memoranduma o soglasju odraža vzajemno zavezo podjetij, da skupaj vzpostavita in spodbujata varen in odprt oglaševalski ekosistem na Kitajskem in širše. Na slovesnosti so bile prisotne ključne osebnosti, kot sta izvršni direktor Travis Dahm in član upravnega odbora Salvatore Buccellato, ki sta poudarila svojo podporo temu trajnemu partnerstvu.

Na slovesnosti ob podpisu memoranduma o soglasju sta bila prisotna izvršni direktor marketinga družbe Turismo Andalucía Juan Manuel Ortiz Pascual in vodja digitalnega marketinga Moisés Rubiño. Strateška poteza odraža skupno zavezanost promociji Andaluzije na kitajskem trgu, ki velja za eno najlepših turističnih destinacij v južni Evropi, na Huaweievi oglaševalski platformi Petal Ads in izvajanje učinkovitih strategij skupnega trženja znotraj Huaweievih kanalov. Obe strani sta izrazili željo po skupnem razvoju inovacijskih rešitev za kakovostni in množični turizem ter predstavitvi uspešnih primerov v turističnem sektorju.

Justin Chen, predsednik oglaševalskega oddelka, Huawei Consumer Cloud Service, je dejal: »Medtem ko se Petal Ads podaja na razburljivo pot monetizacije mobilnih storitev, se še naprej osredotočamo na prihodnost. Naše poslanstvo je jasno – podjetjem zagotoviti učinkovita in natančna orodja, ki spodbujajo rast. Z vrsto inovativnih rešitev smo pripravljeni na novo opredeliti visokozmogljivo trženje in hkrati za vse zagotoviti varno oglaševalsko okolje.«

The post Na konferenci za razvijalce predstavili vrsto priložnosti! appeared first on Tehnozvezdje.

Nekaj pa je vseeno narobe in predvsem čudno. Zakaj bi reptili v koži evropskih poslancev in birokratov zahtevali, da se vsak ljudek po lastni volji odloči, ali želi prejemati poosebljene oglase? Potemtakem telefonom ne bo treba vleči na ušesa za ključnimi besedami, zbirati podatkov o brskanju in predvsem neutrudno slediti lokacijam? Zdaj sem šele v dvomih. Ne razumem, kakšen je veliki načrt. Ali sveta ne vodi zlobna elita, ki bi nas rada, po prepričanju enih nadzirala in drugih razredčila? Morda celo oboje. So nova pravila samo dimna zavesa, ki naj bi zameglila resnico oziroma so teorije zarot pravljice za lahko noč, v katere nekateri nekritično verjamete?

Kdor verjame, da telefoni prisluškujejo, ga je nemogoče prepričati o nasprotnem. Ker na Facebooku po pogovoru o visečih mrežah vidi oglase zanje, ga iz tira ne vrže, da ni prejel oglasov za smuči, čeprav so bile v pogovoru omenjene vsaj stokrat. Njegovega prepričanja ne omajejo številni preizkusi, ki so bili namenjeni dokazovanju, da telefoni prisluškujejo, a se je izkazalo nasprotno. Da ni dokazov o nepotrebnem pošiljanju velike količine podatkov, ki bi bili povezani s pošiljanjem prisluhov. Niti indikatorja v zgodnjem desnem kotu telefonov z zadnjo različico Androida, ki kažeta, kdaj sta aktivna mikrofon in kamera. Obenem se oprime vsake bilke, ki površno kaže, da ima prav. Kot sta bližnjici za izklop mikrofona in kamere, ki ju najdete na Iphonih in nekaterih telefonih z zadnjo različico Androida. Obstajata, vendar je razlog zanju drugačen. Onemogočita delovanje Siri in Googlovega pomočnika. Če sem korekten, oba, ko sta aktivna, poslušata, da se odzoveta na vprašanje ali ukaz. Toda, Apple in Google bi se raje ustrelila v koleno, kot da bi podatke delila s Facebookom. Vsa trije služijo od spletnega oglaševanja in jim na pamet ne pade, da bi olajšali delo tekmecev.

Na vprašanje, ali telefoni prisluškujejo, je odgovor torej pritrdilen. Toda zgolj v primeru, da imaš vključenega glasovnega pomočnika in še takrat to pomeni, da morebitni zbrani podatki niso na voljo občestvu spletnih oglaševalcev. Ne gre torej za iskanje ključnih oglaševalskih besed, temveč za nekaj popolnoma drugega, predvsem pa ga zlahka izključiš. Če ga sploh uporabljaš. Kdor se boji, da mu katera aplikacija prisluškuje, lahko naredi še nekaj. V nastavitvah najde aplikacijo in preveri, katera dovoljenja ima. Tiste, ki nimajo dovoljenja za uporabo mikrofona, ne morejo prisluškovati. V kolikor ga imajo, a se ti zdi, da ga ne potrebujejo, potlej dovoljenja umakni.

Pisal sem že, da telefoni ne prisluškujejo, ker jim ni treba. O tebi imajo več kot dovolj podatkov že brez tega v vseh pogledih zahtevnega posega, ki ne prinese nikakršnih dodatnih prednosti. Facebook (ali Google) marsikaj ve o tebi, ker si mu to dovolil. Morda si se res z nekom pogovarjal o viseči mreži, a oglas ni povezan s prisluhi. Povezan je s poznavanjem časa, trenutne lokacije, kdo od prijateljev je v bližini, kaj si iskal na spletu, na kateri objavi si se zadržal dlje časa in podobno. Morda je viseča mreža zanimala nekoga drugega v kampu, je o njej brskal ali naročil v spletni trgovini. Ker je zanimala njega, algoritem preprosto sklepa, da zanima tudi tebe in ti servira oglas. Da je pred tem pogovor nanesel nanjo, je zgolj naključje. Če bi telefon prisluškoval, potem bi vedel, da si se pogovarjal o tem, kako dobra je mreža, ki jo že imaš, in kako jo navezati med dvema drevesoma. Tedaj ti ne bi prikazal oglasa, saj bi bilo neumno, da bi ga.

Za zdaj se še prerekamo o tem, kajti dileme kmalu ne bo več. Kljub temu da so se dolgo časa upirala z vsemi štirimi, se bodo morala spletna tehnološka podjetja ukloniti evropski zakonodaji. Nejasnosti ni več in zato ti ne bodo mogli podtakniti soglasja za prikaz poosebljenih oglasov v postopku registracije ali celo onemogočiti delovanja storitve v primeru nestrinjanja. V kolikor boš torej želel boš prikaz poosebljenih oglasov na preprost način izklopil, prikaz mlajšim pa bo celo že v osnovi onemogočen. Ker Facebook in druščina ne bo mogli krojiti oglasov, ne bodo zbirali podatkov, na tak ali drugačen način. Svet bo lepši, a vseeno dvomim, da vas bo občutno manj verjelo v prisluškovanje telefonov. 

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post Bodo nova pravila prepričala vas, ki mislite, da telefoni prisluškujejo? appeared first on Tehnozvezdje.

Robotski sesalniki imajo potencial, da se prelevijo v ovaduhe. Tako kot še marsikatere druge naprave. Rešitev zato niso občasna svarila pred takšnimi in drugačnimi prevzemi, ki ničesar ne rešijo, temveč pravila in načini regulacije, ki bi tehnološkim podjetjem postavila meje. Zdaj jih namreč nimajo oziroma so veliko preohlapne!

Neodgovorno se mi zdi strašiti ljudi, da bi nas Amazon na podlagi podatkov, ki bi jim jih zagotavljali robotski pomočniki, silil v nakup česarkoli, v kar nas ne sili že sedaj. Ne vidim, katere podatke bi lahko zagotavljali, in jih še ne pozna. Sploh, če sodite med posameznike, ki doma veselo klepetate z Alexo. Napovedani nakup je prej posledica pripravljenosti dozdajšnjih lastnikov, da podjetje prodajo. Morda bi se morali vprašati o njihovih razlogih. Kot je ta, da jih tekmeci prehitevajo po levi in desni. S tehnološko izpopolnjenimi izdelki in ugodnejšimi cenami. Nima si smisla pred tem zatiskati oči. A hkrati ravno tako ne moremo mimo podobnosti med izdelki. Vsi, ki so kolikor toliko uporabni, hranijo tloris stanovanja, medtem ko imajo najboljši pod nosom kamero, da spoznajo predmete pred seboj. Torej imajo popolnoma enak potencial, da vohunijo za nami. Pravzaprav še večjega.

Upam si trditi, da so Irobotovi robotski sesalniki glede varnosti najbolj konservativni. Od kamere večine si ne morete dosti pomagati, tudi če bi hoteli in bi prišli do njenih podatkov. Vidi packe in vzorce, ki jih potrebuje za navigacijo in določanje položaja v prostoru, ne pa normalne »slike«. Druga pesem je morebitna sprednja kamera, ki dejansko »vidi«. Toda, robot poskuša prepoznati predmet s svojo elektroniko in programsko opremo. Ne pošilja njegovih fotografij v internet in celo ne v aplikacijo, če tega posebej ne zahtevate. A ko jih, so hranjene na drugem strežniku, da jih ni mogoče povezati s konkretnim uporabnikom. Podobno je še v primeru zemljevidov oziroma vseh podatkov, ki jih robot »sporoča«. Bojim se, da kitajski tekmeci varnosti ne posvečajo tolikšne pozornosti. Ne, ker bi hoteli vohuniti za lastniki naprav, temveč preprosto zato, ker se jim to ne zdi pomembno. Dokaz tega je na primer funkcija, ki je omogočala pogled skozi kamero nekaterih modelov, ki so jo onemogočili šele kasneje, ko so bili vprašani po duševnem zdravju.

Malodane smešni so pomisleki, da vas bo Amazon silil v nakup dražjih stvari, ker mu bo sesalnik sporočil, da imate veliko stanovanje, ali v nakup pasje hrane, ker bo v kotu prepoznal posodico za hranjenje. Še bolj neumna je trditev, da znajo analizirati smeti. Na primer večjo koncentracijo las, na podlagi česar bi potem ocenil, da vam izpadajo. Zelo verjetno je, da to trgovci že vedo. Glede na zgodovino nakupov ugibajo, da ste premožni, saj vedno posežete po izdelkih srednjega ali višjega cenovnega razreda. Če ste kadarkoli kupili karkoli za domačega ljubljenčka, potem vedo, da ga imate. Podobno poteka vzročno posledično sklepanje o izpadanju las. Tehnološka podjetja že zdaj več vedo, kot si upamo priznati, in robotski sesalniki ne bi drastično izboljšali njihovega podatkovnega bogastva.

Obenem lastništvo nekega podjetja ne reši ničesar. Teoretično bi se lahko omenjeni podjetji že zdaj dogovorili, nenazadnje lahko robotske sesalnike upravlja Alexa, glede posredovanja zanimivih podatkov. Tovrstna sodelovanja med tehnološkimi podjetji niso nič neobičajnega, zato bi morali spremeniti »percepcijo« delovanja ter uporabe pametnih in povezanih naprav. Kdo je njihov lastnik? Kdo ima nadzor nad podatki? Preprosto rečeno. Ob nakupu bi moralo biti onemogočeno vsako pošiljanje podatkov v internet in omogočeno lokalno delovanje. Ne glede na sposobnosti izdelka bi ga, če bi tako hoteli, lahko uporabljali na stari, neumni način. Tako, kot smo uporabljali starejše modele robotskih sesalnikov, ki jih nismo mogli povezati v domače omrežje. To ne pomeni, da ne bi mogli uporabljati aplikacije (in vseh njenih prednosti). Tudi ta bi morala omogočati lokalno delovanje. Se pravi uporabo brez zahteve po odprtju in prijavi v uporabniški račun ter le tedaj, ko sta telefon z aplikacijo in naprava v istem omrežju. V takšnem primeru naprava ne bi na strežnik izdelovalca posredovala niti enega bita, ne bi vohljala za nami, a zato bi se morali odpovedati samo dostopu do nje na daljavo. Če tega ne bi hoteli, potem bi preprosto na svojo odgovornost dovolili pošiljanje podatkov, seveda ob natančnem vedenju, kaj bodo z njimi počeli.

Za Američane je »regulacija« brezbožna beseda, a obenem se pod pretvezo bojazni, da bi, takisto kot oni zbirajo podatke o drugih, trudijo omejiti kitajska podjetja.

Zakaj tega ne zahtevajo predvsem glede dotičnega prevzema najbolj glasni ameriški advokati, ki se borijo za pravice potrošnikov? Mimogrede. Istih prav nič ne moti, če tehnološka podjetja vohunijo za uporabniki drugje po svetu. Največkrat so tiho ali pa se celo obregnejo ob to, ko Evropa upravičeno zahteva regulacijo in prepoveduje pošiljanje podatkov na ameriške strežnike.

Vrnimo se k dotičnemu »primeru«. Bojazen, da bi robotski sesalniki podjetja Irobot samo zaradi spremembe lastništva postali bolj zvedavi, je malo verjetna, celo iracionalna. Vsaj v doglednem času namreč ne bo mogoče na glavo obrniti obstoječe tehnologije in infrastrukture. Amazon bo zahteval spremembe. Morda bi jih ravno tako obstoječi lastniki. Nekatere nam zagotovo ne bodo všeč, a dvomim, da bodo ogromne in takojšnje. Da bi robotski sesalnik teoretično postal ovaduh in omogočil Amazonu vpogled v naš dom, je najmanj treba napisati novo programsko opremo in se prepričati, da ne bo slabo vplivala na obstoječo. Možno je. A zahteva čas. Dvomim, da je zato to razlog prevzema. Iskati jih je verjetno treba drugje. Ker ima denar! Ker so lastniki podjetje pripravljeni prodati! Ker ima zanimivo tehnologijo? Še kaj bi se našlo. Razlogi prevzema so vedno večplastni in dobro premišljeni. Redko kdaj tako banalni, kot ga omenja večin trenutnih kritikov.

The post Ne strašite ljudi z iracionalnimi strahovi na podlagi malo verjetnih groženj! appeared first on Tehnozvezdje.

Biti največji ni vedno dobro, čeprav verjamem, da so v Googlu prepričani, da je na svetu prostora le za enega. Za njihovega in da z razmišljanjem ni čisto nič narobe. Nedvomno se nam je njihov iskalnik zavlekel pod kožo. Še huje! Ste že poskusili drugega? Bing na primer in bili razočarani, ko zadetkov ni bilo toliko, kolikor ste pričakovali? Podzavestno ste se, tudi meni se je to že zgodilo, vrnili v varno Googlovo zavetje. Težava je ravno v tem. Ker je velik in ker ima veliko denarja, dobro pregleduje svetovni splet, vendar ima to svojo ceno. Storitve ne plačujejo le s podatki, vsak iskalni niz je zanj vir dohodka, temveč ravno tako z zapiranjem v informacijske mehurčke. Ker je iskanje poosebljeno, ne dobimo vsi enakih rezultatov. Kogar Google prepozna za avtomobilističnega ljubitelja, mu bo na iskanje »jaguarja« ali »pume« pokazal avtomobile, in ljubiteljem narave zadetke o divjih mačkah. Vprašanje pa, kje bodo športna oblačila in obutev. Vendar to ni najhuje. Najhujše je poosebljeno oglaševanje, ki postaja vse bolj nadležno. Dovolj je, da v iskalniku poiščete na primer podatke o dveh modelih ročnih ur in boste naslednje nekaj dni na vseh straneh z Googlovimi oglasnimi polji, gledali le še te!

Kateri iskalnik je privzet v spletnem brskalniku, pametnem telefonu ali tabličnem računalniku, spremenite v nastavitvah.

Googlu lahko sledenje preprečite na več načinov. Malo verjetno je, čeprav je to ena od možnosti, da ga uporabljate brez vpisanega Googlovega računa. Sledenja mu s tem popolnoma tudi ne preprečite, kajti Google vam še vedno lahko sledi na podlagi naslovov IP, medtem ko so slabost vsaj po njihovem mnenju, manj natančni rezultati iskanja. Zato bo morda bolje ugrizniti v kislo jabolko, reči Googlu »nasvidenje« in ga zamenjati. Vendar ne z Bingom, kajti to zgolj pomeni, da bo vpogled v podatke imel Microsoft. Nič dosti drugače, ob večinoma slabših iskalnih rezultatih, sploh v Sloveniji. Najboljša alternativa je zato iskalnik DuckDuckGo, saj uporabniku ne sledi, ne beleži zgodovine iskanja in ne prodaja podatkov. Nudi veliko tistega, česar vas je navadil Google, vendar so rezultati iskanja zaradi odsotnosti beleženja zgodovine manj vam pisani na kožo. Nič takšnega, na kar se ne bi mogli privaditi, še posebej, ker je prednost tega manj teženja z oglasi na vsakem (spletnem) koraku.

Želeli bi ohraniti vse prednosti Googlovega iskanja in hrkati preprečiti sledenje in profiliranje? Do neke ravni je tudi to možno. Iskalnik StartPage Googlu plačuje za rezultate iskanja, medtem ko uporabnikom ne sledi in ne uporablja piškotkov. Kot večina spletnih zastonjkarjev služi na račun oglasov in plačljivih povezav, vendar oglasi niso poosebljeni. S tem nudi dokaj dobro uravnoteženost med natančnostjo iskanja in varovanjem zasebnosti. Način delovanja vseeno skriva past. Google lahko storitev kadarkoli onemogoči, če se za tak skrajni ukrep odloči!

The post NEDELJSKI NASVET: Najboljši načini, ki Googlu preprečijo sledenje? appeared first on Tehnozvezdje.

V poročilu Brez nadzora (Out of control) potrošniška organizacija Forbrukerrådet trdi, da digitalna oglaševalska industrija sistematično krši pravice potrošnikov do zasebnosti. Uporabniki namreč ne vedo, kdo vse v ozadju pridobiva podatke o njih – demografske, o uporabi, zanimanjih, itd – in jih profilira. Te profile uporabljajo za individualnemu uporabniku prilagojeno oglaševanje, kar pa lahko pomeni diskriminacijo, manipulacijo in zlorabo. Pričakovali bi namreč, da podatke  dobita kvečjemu tisti, ki upravlja z oglaševalsko platformo (denimo Google, iProm ali kdo tretji), torej servira oglase, in podjetje, ki je posamezen oglas zakupilo. Vendar je oglaševalski ID, ki je vsakega uporabnika oz. napravo edinstven, na voljo tudi nepovezanim podjetjem skozi sledilnike, ki so vgrajeni v aplikacije.

V raziskavi so pod drobnogled vzeli deset različnih aplikacij, tako androidnih kot za iOS, nekaj je bilo takih s precej osebnimi podatki, denimo »zmenkarije« Grindr, OkCupid in Tinder, opazovalnici menstrualnega ciklusa Clue in My days, navidezno ličenje Perfect365, pa tudi islamski molitvenik in igra Govoreči Tom 2 (My Talking Tom 2). Med testiranjem so opazovali, kako se oglaševalski ID pretaka k najmanj 70 »zainteresiranim«. Največje odtekanje je bilo iz aplikacije Grindr, saj se je iz nje napajalo kar 18 podatkovnih podjetij, Perfect365 ni veliko zaostajal v 16 pijavkami. Tom je bil na tretjem mestu z osmimi, ostale pa so imeli od dva do pet prejemnikov oglaševalskih podatkov.

Poročilo navaja, da tovrstne tehnike sledenja in profiliranja podjetjem omogočajo izkoriščanje potrošnikovih interesov in ranljivosti ter jih tako prepričajo v nakup stvari, ki jih sicer ne bi kupili. »Vseprisotno sledenje lahko privede tudi do tega, da bodo potrošniki izgubili zaupanje v digitalne storitve,« so ob objavi poročila norveških kolegov zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Glavna ugotovitev raziskave pa je naslednja – tak sistem množičnega komercialnega nadzora je v nasprotju s temeljnimi pravicami potrošnikov.

Tako vsaj menijo potrošniške organizacije, ki so že vložile prijave ali se obrnile na lokalne informacijske pooblaščence s pozivom, naj se posvetijo tej temi ter ukrepajo proti sistematični zlorabi osebnih podatkov. Norveška potrošniška organizacija je vložila prijave zaradi kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) proti mobilni aplikaciji Grindr in petim podjetjem iz digitalne oglaševalske industrije, ki so pridobivala osebne podatke prek te aplikacije. Potrošniške organizacije še pozivajo podjetja, da izberejo druge načine, ki ne zlorabljajo osebnih podatkov njihovih kupcev. Med njimi kontekstualno oglaševanje in druge tehnologije, ki se ne zanašajo na nenadzorovano zbiranje in širjenje osebnih podatkov.

Matjaž Jakin iz pravne pisarne ZPS je opozoril, da »imajo potrošniki izredno malo možnosti, da bi sami omejili ali preprečili množično sledenje in deljenje osebnih podatkov, ki se dogaja na spletu.« Tako na Androidu kot v iOS-u je sicer mogoče omejiti deljenje oglaševalskega identifikatorja, vendar ni nujno, da to nastavitev vsi upoštevajo. V sistemu Android je treba v nastavitvah iti v razdelek Google in potem Oglasi, kjer tiči možnost Onemogočanje prilagajanja oglasov. V nastavitvah sistema iOS pa je pod rubriko Privacy (Zasebnost) podobna opcija Limit Ad Tracking (Omeji oglaševalsko sledenje).

Te dni je sicer Google napovedal, da bo v brskalniku Chrome v roku dveh let opustil podporo za sledilne piškotke in tako spodbudil oglaševalsko industrijo k alternativnim metodam profiliranja, ki ne bodo tako zasebnosti neprijazno. Ena od njih je uporaba strojnega učenja znotraj brskalnika, s čimer bi ugotavljali zanimanja uporabnika. Po Googlovih navedbah bi to še vedno omogočalo oglaševalcem prikazovati relevantne oglase, a hkrati ne bi imeli možnosti zasledovati posameznih uporabnikov.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Treba je zajeziti odtekanje osebnih podatkov k oglaševalcem appeared first on Tehnozvezdje.

Novi Edge je bilo sicer že prej mogoče namestiti v razvijalski oz. »beta« različici, zdaj pa ga Microsoft namerava spraviti najmanj na vse računalnike z Windows 10. Skozi posodobitve sistema (Windows Update) bo namreč obstoječi Edge nadgradil na tega z novim jedrom, pri čemer obljubljajo prenos vseh uporabniških podatkov, edino razširitve (plug-ini) se bodo izgubile, ker so seveda v novi različici aktualne tiste za Chrome. Vendar tam novega brskalnika še ni, zato ga je za zdaj treba potegniti z Microsoftove spletne strani (v angleščini) in ga namestiti ročno, če ga želiš takoj preizkusiti.

Sam brskalnik na pogled ni dosti drugačen od prejšnjega, čeprav ima novo ikono, pa tudi uporabniki Chroma se bodo počutili povsem domače. Ena od možnosti, ki jo ponuja Edge, je sinhronizacija seznama priljubljenih, nastavitev in gesel za spletne strani (kasneje pa še nekaterih drugih zadev, kot je zgodovina brskanja) prek uporabniškega računa za Microsoftove storitve (Windows Live). To je ustreznica temu, da je uporabnik v brskalniku Chrome vpisan v Googlov račun, a z manj obsežnim profiliranjem in zasledovanjem z oglasno mašinerijo.

Prav glede zasebnosti in sledenja po spletu Edge odslej ponuja več nadzora in možnosti »izpisa«. Že privzeto je nastavljen na blokiranje sledilnih piškotkov, pri čemer pa uporabnik lahko izbira med tremi možnosti. Privzeta je srednja, ki blokira »sledilnike« s strani, ki jih uporabnik ni obiskal, in tiste, ki dokazano povzročajo škodo, hkrati pa ohranja izglede spletnih strani. So pa oglasi zaradi tega manj »personalizirani«. Stroga možnost blokira večino sledilnih piškotkov, a je možno, da določena vsebina ne bo prikazana pravilno. Osnovni »paket« pa dovoljuje večino tovrstnega sledenja, razen škodljivega. Mogoče je tudi določiti izjeme in si ogledati sledilnike, ki jim je bil preprečeno delovanje. Nepresenetljivo so na vrhu seznama Googlovi.

Pod razdelkom Dovoljenja za spletne strani (Site permissions) so še nekatere druge možnosti, ki so povezano z zasebnostjo. Tako je denimo za kamero, mikrofon in lokacijo mogoče določiti, da brskalnik najprej vpraša za dovoljenje za uporabo, lahko pa so povsem izključene. Blokirane so lahko nadležni in zavajajoči oglasi ter omejen video, ki se začne predvajati sam od sebe.

V Microsoftu trdijo, da je Edge po novem dvakrat hitrejši kot prej, in vsekakor so prvi vtisi glede tega pozitivni. Zdi se, da je omenjena korporacija prvič doslej dejansko uganila, kakšen brskalnik mora ponuditi. Na voljo je za Windows (od različice 7 naprej) in MacOS, že od prej pa tudi za Android in iOS.

The post Microsoftov novi Edge je na voljo in obeta appeared first on Tehnozvezdje.

OSINT je model pridobivanja (obveščevalnih) podatkov iz javno dostopnih spletnih virov. Čeprav je kratica skovanka iz »Open-source intelligence«, nima nič skupnega s odprtokodno skupnostjo. Pove le to, da podatke kopiči iz odprtih virov. Ti pa so zelo raznovrstni. Medijske (novičarske) strani, družabna omrežja, storitve za objavo video vsebin, jasno dostopnih državnih virov, med katere spadajo tudi tiskovna sporočila, opozorila o nevarnosti, govori politikov, znanstvene objave. Naštevali bi lahko v nedogled. Vse, kar je na spletu dostopno uporabniku in javno, torej tudi tisto iz računa Facebooka in ostalih spletnih storitev, kar malomarno označite za javno, lahko zajamejo programi.

Morda ti podatki ne povedo veliko, v marsikaterem primeru pa lahko z njihovo pomočjo izdelajo profil uporabnikov. Med uporabo spletnih storitev lahko naletimo na prošnjo o opravljanju ankete, ki naj bi bila namenjena ocenjevanju zadovoljstva uporabnikov. Ali česa drugega. Poleg vprašanj, ki so resnično povezana z namenom ankete, so na koncu še vprašanja o demografiji anketirancev. Spol, starost, regija, vozilo, letnik nakupa, letni dohodki, naložbe …, torej o stvareh, ki jih javno ne zapisujete in jih podatkovni posrednik težje najde. Podatki – osebni ali brezosebni – so predmet trgovanja. Trgovci s podatki namreč vsakega uporabnika uvrstijo v predalček, ki je povezan z njegovim življenjskim slogom, zanimanji in dejavnostmi. S tem pa delo posrednika ni končano, saj spremlja svoje »žrtve« in išče podatke o dogodkih (na primer ločitvi, kar z veseljem izdate pri spremembi svojega statusa na Facebooku), ki osebo iz enega predalčka premestijo v drugega. Prehodi so za zanje in njihove oglaševalske partnerje najbolj zanimivi.

Britanska informacijska pooblaščenka zahteva pregled pisarne, strežnike in zbirke podatkov podjetja Cambridge Analytica, obtoženo zlorabe osebne podatke 50 milijonov uporabnikov Facebooka.

Resnična nevarnost se skriva v kombinaciji javnih podatkov, ki jih uporabniki vede ali nevede puščamo na internetu s prometnimi podatki operaterjev, predvsem mobilne telefonije, ki jih ti že leta zbirajo, hranijo in analizirajo. Ti podatki so zanimivi tako za pozitivne aplikacije izboljšave življenja in za preprečevanje izbruhov bolezni, zato si jih želijo znanstveniki, kot za bolj posvetne zadeve »služenja« denarja. Mobilni operaterji, ki jim pada prihodek, drug za drugim ugotavljajo, da sedijo na zlatem jajcu. Prodaja podatkov, v brezosebni obliki, bi jim lahko navrgla lep kupček denarja. Ideje so zelo prebrisane. Ameriški operater Verizon je že pred časom dokazal, da lahko z njegovimi podatki, podobno kot s piškotki sledijo spletnim uporabnikom, sledijo tudi ljudem v resničnem življenju.

Podjetja Cambridge Analytica naj bi namensko zbiralo podatke uporabnikov Facebooka, da bi ugotovilo v katero stran se nagibajo ameriški volivci leta 2016 ter poskušalo vplivati na njihovo glasovanje.

The post Halo, Bing, kako brat, imam podatke za prodat. Cena, »sitnica« appeared first on Tehnozvezdje.

Aplikacija Shazam je bila, skupaj s konkurenčno Soundhound, ena prvih večjih atrakcij na androidnih telefonih – seveda obstaja tudi za iOS. Osnovno premiso, da zna prepoznati skladbo, ki jo uporabnik telefona v tistem trenutku posluša, in mu ponuditi informacije o njej, so z leti še precej nadgradili. Zdaj storitev ponudi poslušanje ali nakup komada v nameščenih aplikacijah, povezavo do videa, možnost deljenja s prijatelji, priporoči podobno muziko in še kaj. In ker so v aplikaciji že tako ali tako oglasi, najbrž ni presenetljivo, da lahko oglaševalci še konkretneje zakupijo prostor v njej.

Točno to je za svoje prodajne in naročniške akcije ob koncu leta storil Telekom Slovenije. Kdor bo želel ugotoviti, katero pesem so uporabili snovalci najnovejšega (modrega) oglasa za vodilnega operaterja, bo po pritisku na gumb Tap to Shazam in nekajsekundnem poslušanju preusmerjen na ponudbo Telekoma. Je pa v njej enkrat vmes omenjen tudi singl Makeba francoske pevke Jain (s pravim imenom Jeanne Galice), to je namreč tista informacija, ki jo poslušalec pričakuje. V operaterju pravijo takole:

»Na ta način uporabniki, ki med predvajanjem televizijskega oglasa Telekoma Slovenije uporabijo Shazam, ne izvedo le, za katero skladbo gre, temveč preprosto dostopijo tudi do povezave z novoletno ponudbo na spletnem mestu Telekoma Slovenije. Uporabnik tako na enem mestu pridobi priročni spisek idej za praznično obdarovanje.

Morda je sicer iskal povezavo do pesmi. In potem, ko mu Shazam med operaterjevim oglasom izpiše naslov, lahko Makebo še vedno ročno poišče, kar mu vzame dodatni dve sekundi. Še lepše bi bilo, če bi bil naslov pesmi klikabilen, pa ni. Ponudbo telefonov, drugih naprav in naročniških paketov pa si je vsekakor bolj smiselno ogledati na drugem zaslonu in v miru, ker o njej v televizijskem oglasu ne izvemo ničesar. Ta je sicer z osredotočanjem na znamko, ne konkretno ponudbo, kar osvežitev. Video tudi napeljuje gledalce k uporabi omenjene aplikacije, saj se v njem pojavi napis Shazam ti razkrije ritem zime.

Nekaj več besed o predprazničnih ponudbah operaterjev pa kdaj drugič.

The post Telekom je za svojo najnovejšo kampanjo ugrabil Shazam appeared first on Tehnozvezdje.

Do zdaj nisem opazil kaj veliko zgražanja, nekaterim se ta poteza celo zdi zanimiva, neproblematična in del potencialne rešitve finančnih težav spletnih medijev. Toda zgornja analogija, ki jo je na svojem blogu podal John Gruber, se mi zdi dobra. In je približno na istem nivoju, kot odpiranje kuvert in (strojno) branje e-pošte. Nad prvim je vsakdo ogorčen, drugo gre kar nekako skozi brez večjih protestov.

Če odmislim absurdnost izkoriščanja računalnikov s pretežno na glavnem procesorju integriranim grafičnim delom, ki jih verjetno tisoč skupaj ne izračuna toliko kot en sam z resnimi grafičnimi karticami, je taka praksa tudi neverjetno neprijazna do uporabnikov. Takega odnosa si občinstvo enostavno ne zasluži, tudi če klika na članke nizke vrednosti. Očitno nekateri mediji živijo v svojem svetu, kakršen koli odnos z bralci jih ne zanima. Mislijo pa, da si lahko kar prisvojijo hardver, ki je v uporabi za branje njihovih umotvorov. Bralci na spletu res najraje ne bi plačali nič in oglasi so lahko neprijazni in obremenjujejo računalnik, toda ne bolj, kot je to nujno potrebno. Rudarjenje coinov pa ni nič drugega kot nesramno navijanje procesorskega časa na sto odstotkov. Ne samo, da zaradi tega takrat računalnik deluje počasi – če zavihek s člankom ostane odprt. Porablja tudi več energije in zaradi obremenitev se mu skrajšuje življenjska doba. Pa še nepotreben hrup ustvarja. Za vse skupaj bralec po možnosti izve nekje na dnu strani in povrh vsega verjetno niti ne razume, kaj so mu sploh povedali oz. kaj se dogaja.

Bo kdo rekel, v čem so ta obvestila drugačna kot tista o piškotkih. Na piškotke je treba opozoriti vidno, obiskovalec mora to videti takoj, ko pride na stran. Razen, če je piškotke že nekoč potrdil in ima v brskalniku nastavljeno, da se tudi za to izbiro zapiše piškotek. In s tem opozarjamo na zakulisno dogajanje, ki je bolj ali manj nujno za obratovanje strani. Zbiranje statistike obiska (denimo z orodjem Google Analytics) zahteva sledenje uporabnikov s piškotki. Oglaševalci hočejo vedeti, koliko ljudi je videlo njihova obvestila in koliko jih je kliknilo nanje. Če bi se dalo, nič od tega ne bi imel(i) na strani, ampak ne gre. Tako zaradi tega, da vem(o), kaj se dogaja, kot zaradi želja, pričakovanj in zahtev partnerjev, ki omogočajo obstoj Tehnozvezdja. Predvsem pa s tem ne posegamo v delovanje drugih PC-jev. Če bi katera od omenjenih storitev počela kaj takega, bi jo nadomestili z drugo, bolj obzirno.

Medijem ni lahko, treba je iskati nove vire prihodkov, spletno oglaševanje pa je sploh neprijazno do kakršnega koli besedilnega posla. V Sloveniji še toliko bolj. Vseeno pa je nekaj spoštovanja do občinstva pač treba imeti. Najprej z vsebino, nato pa še z vsem ostalim obnašanjem. Tehnozvezdje si ne bo sposojalo tvojega računalnika. Niti se ne bo zatekalo h kakšnim drugim podobno zahrbtnim metodam. Če že bomo rudarili valute, bomo to počeli s svojo opremo. In raje računali na to, da bo čim več podjetij in posameznikov prepoznalo vrednost in kakovost našega dela in nam namenilo oglase ali nas neposredno podprlo z donacijo. Ne pride nam na misel, da bi poskušali zaslužiti nekaj drobiža z dvomljivimi potezami.

The post Rudarili bomo kvečjemu s svojo opremo, ne z računalniki bralcev appeared first on Tehnozvezdje.

Googlova nova storitev Attribution, ta izhaja iz njegovih prevzemov in pogodb z obdelovalci podatkov o nakupih s kreditnimi karticami, bo omogočila spremljanje potrošnje v klasičnih trgovinah in lokalih. S podatki o kartičnih transakcijah in svojimi informacijami, kot so lokacijske (Zemljevidi), bodo v Googlu lahko ugotovili, da so potrošniki obiskali trgovino in nekaj kupili. Potem bodo podatke primerjali z informacijami o uporabnikih, ki so videli oglase za te ali one izdelke, in poskušali ugotoviti, ali so bile te reklame učinkovite.

V Googlu poudarjajo, da še vedno ne morejo vedeti, kdo je posameznik, ki si je privoščil posamezen izdelek. Temveč, da lahko vidijo zgolj agregirane podatke, saj matematične formule spremenijo podatke o kupcih in podrobnostih nakupa (kaj, kje, …) v anonimizirane številke. Na primer, da je sto ljudi, ki se jim je prikazal oglas za poceni vrtalnik, odšlo v trgovino z orodjem. Ali koliko ljudi je večerjalo v restavraciji, ki je nedavno oglaševala na spletu.

Za zdaj ni povsem jasno, katere podatke Google zbira, kako jih obdeluje (sam ali njegovi podizvajalci) in kako jih združuje z gomilo informacij o posameznikih, ki jih že ima, od spletnega iskanja, do ogledov videov na youtubu, branja pošte v gmailu ali shranjevanja lokacij v zemljevidih. Podatki o kreditnih karticah naj bi zajemali 70 odstotkov ameriških transakcij. In od tu naprej tudi ni jasno, ali v Mountain Viewju dobivajo še podatke iz tujine ali so omejeni na ZDA. Vsekakor pa je jasna smer, v katero gre to tehnološko podjetje, ki glavnino svojih prihodkov še vedno ustvari z oglaševanjem.

In če se vse skupaj sliši kot nova zasebnostna mora, je to verjetno zato, ker je. Govoril sem že z veliko sogovorniki, ki se jim ne zdi nič narobe, da oglaševalci in trgovci poznajo njihove navade, če zaradi tega lahko dobivajo boljše ponudbe in tudi kaj prihranijo. Tudi osebno bi si seveda želel, da me ne bi po celem spletu preganjal EPP, ki nima nobene zveze s tem, kar me zanima, ali je že davno tega nerelevanten, ker sem dotično reč že kupil.

Vseeno pa nimam nobene želje, da Google, Amazon in kaj vem kdo še vedo vse o tem, kar me zanima, kar iščem in kar kupujem. Na srečo se še vedno da v Googlovem računu izključiti večino sledenja. Podobno je Twitter nedavno omogočil odjavo iz vsega personaliziranega, ciljanega oglaševanja (Settings and Privacy – Privacy and Safety – Personalization and Data). Seveda pa je to z uveljavitvijo te novosti privzeto vključeno. Podobno bo najbrž treba zahtevati od izdajatelja kreditne kartice ali banke (ali obeh), da se podatki o plastiki s to in to številko ali celo konkretnim imenom ne stekajo nekam naprej in premetavajo ter primerjajo z kdo ve čim.

Največji problem pa je tako ali tako po navadi v tem, da nam vnaprej ne povedo, kaj vse bodo zbirali, shranjevali, pošiljali naprej in obdelovali. Ali pa to skrijejo na strani od 64 do 68 od skupno 98-stranskih pogojev uporabe. Seveda pa, kot rečeno, marsikdo z veseljem podpiše obrazec, vzame kartico zvestobe – morda je samo še vprašanje časa, kdaj jo bo ponudil tudi Google – in zapravlja vsem ponudnikom na očeh, da le lahko dobi evro ali dva popusta.

The post Google že zbira informacije o nakupih v fizičnih trgovinah appeared first on Tehnozvezdje.