Tega ne bi mogli početi, če se od Tehnozvezdja ne bi dalo živeti. Kar nikakor ni enostavno, niti za enega pisca, še posebej ne v Sloveniji, vendar že od začetka stavimo izključno na kakovost, predanost in verodostojnost. Tako veliko več vlagamo v kvaliteto portala in njegovo postopno rast, kot pa v trženje. Še vedno sem prepričan, da je na dolgi rok to dobra strategija. Če je le ne bo presekala korona.

Seveda naša spletna stran marca ni bila edina z lepo rastjo obiska. Pa vseeno ne vem, koliko nam bo to (vsem skupaj) v teh časih, ko se je gospodarstvo znašlo v precejšnjih težavah, sploh koristilo in pomagalo. Če sodim po raziskavi Merjenje obiskanosti spletnih strani (Moss) se lahko še kateri od slovenskih portalov pohvali z rekordom, saj je bilo v splošnem internetnih obiskovalcev med 20 in 30 odstotkov več kot februarja. Mi smo sicer že februarja imeli najboljše številke doslej, kar je po svoje tudi logično in pravilno, saj še zdaleč nismo dosegli svojih zgornjih meja. Pa vendar je bilo marčevsko 30-odstotno povečanje edinstvenih obiskovalcev tako po merjenju Moss kot po statistiki Google Analytics (številke pri slednjem so glede edinstvenih obiskovalcev precej drugačne, a skupno število obiskov se kar ujema) lepo in nepričakovano. Pa tudi ne povezano zgolj z razmerami zaradi koronavirusa. Zelo dobro statistiko smo imeli že prvi teden marca, ko je življenje potekalo še povsem normalo, pa tudi kasneje nam je obisk zrasel kvečjemu zaradi tega, ker ljudje več brskajo po spletu, kot zaradi novic, povezanih s »korono«, čeprav smo o tem seveda kar precej pisali.

Ne glede na razloge je nekaj več kot 28 tisoč edinstvenih obiskovalcev na mesec (po Mossu) že spodoben dosežek za dokaj nišno stran, kot je naša. Morda z vidika kakšnega drugega portala ali tudi priljubljenega posameznika zveni malo, toda Tehnozvezdje ni niti novičarski portal, temveč se osredotoča na manjše število bolj poglobljenih člankov, niti se ne zateka k poceni trikom za povečevanje klikanosti. Smo pa v zadnjem mesecu poskusili nekoliko dvigniti obseg video vsebin in s tem se bomo trudili tudi v prihodnje, kolikor bo le čas dopuščal (kajti snemanje in predvsem montiranje videov vzame veliko več ur kot pisanje člankov) in kolikor bo zanimivih naprav. Hvala vsem, ki prihajate brat in gledat, kar imamo povedati.

Aprila bi lahko šli še višje, če se bo približno nadaljevalo tako, kot kaže prvih pet dni. Rast je namreč v odstotkih podobna kot je bila marca v primerjavi s februarjem. Seveda pa gre obisk vedno malo v valovih, odvisno od tega, kako pritegnejo določene vsebine, pa tudi od različnih zunanjih dejavnikov. In seveda upam, da bomo lahko podobne nivoje ohranjali tudi kasneje, ko se znova vrnemo v malo bolj ali povsem običajno življenje (kolikor se bomo vrnili k navadam pred epidemijo). In še bolj upam, da celotna, že tako vse bolj osiromašena srenja ostane taka, kakršna je bila. Marsikateri medij se je tudi že znašel v težavah in zdaj znižuje stroške na vseh koncih, povsem lahko se zgodi, da nekateri ne bodo preživeli. Podobno bodo v slabem položaju samostojni novinarji, nekaj jih je na tehnološkem področju, ki jim mediji zmanjšujejo število naročenih člankov in klestijo honorarje. Tu bo verjetno ključna pomoč države, če jo bodo lahko izkoristili.

Še najbolj pa upam na rahel preobrat v mišljenju pri korporacijah, uvoznikih, trgovcih in vseh ostalih v branži, ki tako ali drugače razpolagajo z denarjem. Lepo bi bilo, če ne bi zgolj oni pričakovali, da potrošniki podpiramo lokalne ponudnike s svojimi nakupi in da novinarji pišemo o njihovih izdelkih in storitvah, ampak bi tudi sami finančno (z oglasi ali kako drugače) podpirali lokalne vsebine, četudi je izplen malo manjši kot pri oglaševanju na Googlu ali Facebooku. V nasprotnem primeru bomo čez nekaj let lahko brali samo še ameriške spletne medije ter gledali ameriške, kanadske in britanske Youtuberje. Cilj Tehnozvezdja je že od vsega začetka prinašati kakovostne vsebine tudi v slovenščini. Komur se zdi to vredno kakšnega evra podpore, lahko vedno prispeva manjšo ali večjo donacijo, oglaševalci pa imajo ob večanju obiska prav tako vse več razlogov za prikazovanje kakšne pasice tudi pri nas.

The post Tehnozvezdje v peto leto z lepo rastjo obiska, a ne brez skrbi appeared first on Tehnozvezdje.

V poročilu Brez nadzora (Out of control) potrošniška organizacija Forbrukerrådet trdi, da digitalna oglaševalska industrija sistematično krši pravice potrošnikov do zasebnosti. Uporabniki namreč ne vedo, kdo vse v ozadju pridobiva podatke o njih – demografske, o uporabi, zanimanjih, itd – in jih profilira. Te profile uporabljajo za individualnemu uporabniku prilagojeno oglaševanje, kar pa lahko pomeni diskriminacijo, manipulacijo in zlorabo. Pričakovali bi namreč, da podatke  dobita kvečjemu tisti, ki upravlja z oglaševalsko platformo (denimo Google, iProm ali kdo tretji), torej servira oglase, in podjetje, ki je posamezen oglas zakupilo. Vendar je oglaševalski ID, ki je vsakega uporabnika oz. napravo edinstven, na voljo tudi nepovezanim podjetjem skozi sledilnike, ki so vgrajeni v aplikacije.

V raziskavi so pod drobnogled vzeli deset različnih aplikacij, tako androidnih kot za iOS, nekaj je bilo takih s precej osebnimi podatki, denimo »zmenkarije« Grindr, OkCupid in Tinder, opazovalnici menstrualnega ciklusa Clue in My days, navidezno ličenje Perfect365, pa tudi islamski molitvenik in igra Govoreči Tom 2 (My Talking Tom 2). Med testiranjem so opazovali, kako se oglaševalski ID pretaka k najmanj 70 »zainteresiranim«. Največje odtekanje je bilo iz aplikacije Grindr, saj se je iz nje napajalo kar 18 podatkovnih podjetij, Perfect365 ni veliko zaostajal v 16 pijavkami. Tom je bil na tretjem mestu z osmimi, ostale pa so imeli od dva do pet prejemnikov oglaševalskih podatkov.

Poročilo navaja, da tovrstne tehnike sledenja in profiliranja podjetjem omogočajo izkoriščanje potrošnikovih interesov in ranljivosti ter jih tako prepričajo v nakup stvari, ki jih sicer ne bi kupili. »Vseprisotno sledenje lahko privede tudi do tega, da bodo potrošniki izgubili zaupanje v digitalne storitve,« so ob objavi poročila norveških kolegov zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Glavna ugotovitev raziskave pa je naslednja – tak sistem množičnega komercialnega nadzora je v nasprotju s temeljnimi pravicami potrošnikov.

Tako vsaj menijo potrošniške organizacije, ki so že vložile prijave ali se obrnile na lokalne informacijske pooblaščence s pozivom, naj se posvetijo tej temi ter ukrepajo proti sistematični zlorabi osebnih podatkov. Norveška potrošniška organizacija je vložila prijave zaradi kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) proti mobilni aplikaciji Grindr in petim podjetjem iz digitalne oglaševalske industrije, ki so pridobivala osebne podatke prek te aplikacije. Potrošniške organizacije še pozivajo podjetja, da izberejo druge načine, ki ne zlorabljajo osebnih podatkov njihovih kupcev. Med njimi kontekstualno oglaševanje in druge tehnologije, ki se ne zanašajo na nenadzorovano zbiranje in širjenje osebnih podatkov.

Matjaž Jakin iz pravne pisarne ZPS je opozoril, da »imajo potrošniki izredno malo možnosti, da bi sami omejili ali preprečili množično sledenje in deljenje osebnih podatkov, ki se dogaja na spletu.« Tako na Androidu kot v iOS-u je sicer mogoče omejiti deljenje oglaševalskega identifikatorja, vendar ni nujno, da to nastavitev vsi upoštevajo. V sistemu Android je treba v nastavitvah iti v razdelek Google in potem Oglasi, kjer tiči možnost Onemogočanje prilagajanja oglasov. V nastavitvah sistema iOS pa je pod rubriko Privacy (Zasebnost) podobna opcija Limit Ad Tracking (Omeji oglaševalsko sledenje).

Te dni je sicer Google napovedal, da bo v brskalniku Chrome v roku dveh let opustil podporo za sledilne piškotke in tako spodbudil oglaševalsko industrijo k alternativnim metodam profiliranja, ki ne bodo tako zasebnosti neprijazno. Ena od njih je uporaba strojnega učenja znotraj brskalnika, s čimer bi ugotavljali zanimanja uporabnika. Po Googlovih navedbah bi to še vedno omogočalo oglaševalcem prikazovati relevantne oglase, a hkrati ne bi imeli možnosti zasledovati posameznih uporabnikov.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Treba je zajeziti odtekanje osebnih podatkov k oglaševalcem appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej hvala vsem, ki nas berete, gledate naše videe, se naročate na obvestilnik, komentirate, se na nas obračate z vprašanji, prošnjami za nasvete, predlogi za članke in pripombami. To daje zagon, četudi delamo z napol praznim upanjem, da bo nekoč iz vsega skupaj nekaj nastalo. Vsem, ki na Amazonu (nemškem ali britanskem) in sploh v Gearbestu nakupujete prek naših povezav. In seveda še posebej vsem darovalcem donacij. Te so nam, skupaj s provizijami od nakupov, že pomagale kupiti kakšen kos opreme, sofinancirati zanimive naprave za testiranje ali plačati del naročnin, ki jih potrebujemo za obratovanje in pripravo vsebin. Še vedno pričakujemo, da bo portal s svojimi kakovostnimi in edinstvenimi članki na dolgi rok zanimiv za oglaševalce in druge partnerje, v vmesnem času pa prispevki posameznih podpornikov kajpak pridejo zelo prav. Še posebej, če želimo ponujati čim bolj raznolike topike in se razlikovati od drugih tovrstnih portalov in revij.

Ponosni smo na marsikateri dosežek. Najprej na to, da za mnoga vprašanja iskalniki in priporočila bralcev najprej pokažejo na naše članke. Da smo pri kakšni zgodbi tudi prvi, čeprav nismo medij z resno infrastrukturo in namenskimi zbiralci informacij ter hitrost sploh ni naša glavna mantra. Da nas resno jemljete tako bralci kot industrija. Da raste število sledilcev na družabnih omrežjih in še posebej naročnikov na tedenski obvestilnik. Da imamo lep odziv na nagradne igre. Še letos se nadejamo novega obdarovanja bralcev oz. naročnikov.

Precej pa je tudi vidikov, ki bi jih radi še izboljšali. Ne moremo pokriti vseh tem, ki bi jih radi. In tistim, ki jih, se pogosto ne moremo posvetiti dovolj izdatno ali jih dovolj bogato opremiti s fotografskim in infografičnim materialom. Želimo posneti več videov, tudi obuditi oddajajo, ki smo jo pripravljali pomladi, a je po poletnih počitnicah zaradi različnih razlogov, tudi osebnih, ostala v mirovanju. In še vedno je lep del vsebin spisan povsem prostovoljno, brez plačila.

Ampak ni namen tega pisanja pretirano govoriti o sebi in te obremenjevati z našimi dosežki in problemi. Odločitev o stoodstotni angažiranosti v Tehnozvezdje je bila povsem zavestna. Vse opisano pa je bila samo kratka ponazoritev razlogov, zakaj si drznemo še enkrat prositi za podporo. Slovenski prostor za tovrstne »projekte« nima tveganega kapitala, ki poganja večino ameriških tehnoloških portalov. Za peščico podpornikov se zdaj poteguje že precej novomedijskih zasedb. Večino oglasnih prihodkov pobere televizija, če smo natančnejši, ena televizijska hiša. Kar pogosto je vprašanje, zakaj ne pišemo (in snemamo) v angleščini ter se usmerimo na globalni trg, ki bi nas skoraj zagotovo preživel. Odgovor je enostaven, čeravno ekonomsko neracionalen. Ker želimo pisati za slovensko govoreče občinstvo, mu ponujati vsebino, ki jo v maternem jeziku le še redko kje lahko dobi. Bomo vsi odnehali, obupali in vse prepustili angleško pišočim medijem? Kar se nas tiče, ne bomo. Smo šele dobro začeli.

Prihaja konec leta in če bo tudi nas obiskal kateri od trojice dobrih mož, bomo lažje, z manj skrbi potegnili črto pod letnico 2017, praznovali prihod leta Gospodovega 2018 in naredili smele načrte zanj. Če se ti zdimo vredni kakšnega evra podpore, če si trije pisci na portalu zaslužimo pico in pivo, imaš na voljo dva načina, da nam to privoščiš. Lahko na dnu strani ali pa kar tule klikneš na gumb podpri.

Odpelje te na Paypalov sistem za donacije, in tam nakažeš poljuben znesek. Lahko pa skeniraš kodo qr na koncu tega odstavka z aplikacijo Hal mBills, če jo uporabljaš, in v njej doniraš 20 evrov ali večkratnik tega zneska. Že zdaj se ti za vsak prispevek res iz srca, iskreno zahvaljujemo.

Enako bomo hvaležni za vsak nakup, ki gre prek naših povezav in tako prispeva nekaj centov ali evrov provizije. Pri čemer tebe kot kupca to nič ne stane. Gre samo za dobro voljo, da v trgovino vstopiš čez povezavo, ne s svojega zaznamka. In dodaj, res lepo prosimo, Tehnozvezdje.si med izjeme v programih in vtičnikih, ki blokirajo oglase. Ti nam še dodatno znižujejo število prikazov in otežujejo pogovore z oglaševalci in njihovimi agencijami. Z oglasi res ne smetimo in ne otežujemo branja člankov. Če te slučajno katera od reklam dovolj zanima, pa le klikni nanjo, tudi to v končnih bilancah pomaga. Poklikaj nas tudi na facebooku, twitterju, youtubu in flickrju, če nas še nisi. Pa res hvala za vse to in za spodbudo do zdaj.

Hkrati pa je to tudi apel na vse oglaševalce, sponzorje, mecene, potencialne partnerje pri pripravi vsebin in druge, ki bi lahko kakor koli pripomogli k nadaljnji bogatitvi in rasti Tehnozvezdja, da se nam oglasite in predstavite svoje ideje. Dajmo vsaj poskusit s skupnimi močmi in viri ustvarit nekaj večjega. Pa bomo ob letu osorej ali čez pet let videli, da se je splačalo.

The post Daleč smo že pripluli, rabimo pa še nekaj vetra v jadra appeared first on Tehnozvezdje.

Googlova nova storitev Attribution, ta izhaja iz njegovih prevzemov in pogodb z obdelovalci podatkov o nakupih s kreditnimi karticami, bo omogočila spremljanje potrošnje v klasičnih trgovinah in lokalih. S podatki o kartičnih transakcijah in svojimi informacijami, kot so lokacijske (Zemljevidi), bodo v Googlu lahko ugotovili, da so potrošniki obiskali trgovino in nekaj kupili. Potem bodo podatke primerjali z informacijami o uporabnikih, ki so videli oglase za te ali one izdelke, in poskušali ugotoviti, ali so bile te reklame učinkovite.

V Googlu poudarjajo, da še vedno ne morejo vedeti, kdo je posameznik, ki si je privoščil posamezen izdelek. Temveč, da lahko vidijo zgolj agregirane podatke, saj matematične formule spremenijo podatke o kupcih in podrobnostih nakupa (kaj, kje, …) v anonimizirane številke. Na primer, da je sto ljudi, ki se jim je prikazal oglas za poceni vrtalnik, odšlo v trgovino z orodjem. Ali koliko ljudi je večerjalo v restavraciji, ki je nedavno oglaševala na spletu.

Za zdaj ni povsem jasno, katere podatke Google zbira, kako jih obdeluje (sam ali njegovi podizvajalci) in kako jih združuje z gomilo informacij o posameznikih, ki jih že ima, od spletnega iskanja, do ogledov videov na youtubu, branja pošte v gmailu ali shranjevanja lokacij v zemljevidih. Podatki o kreditnih karticah naj bi zajemali 70 odstotkov ameriških transakcij. In od tu naprej tudi ni jasno, ali v Mountain Viewju dobivajo še podatke iz tujine ali so omejeni na ZDA. Vsekakor pa je jasna smer, v katero gre to tehnološko podjetje, ki glavnino svojih prihodkov še vedno ustvari z oglaševanjem.

In če se vse skupaj sliši kot nova zasebnostna mora, je to verjetno zato, ker je. Govoril sem že z veliko sogovorniki, ki se jim ne zdi nič narobe, da oglaševalci in trgovci poznajo njihove navade, če zaradi tega lahko dobivajo boljše ponudbe in tudi kaj prihranijo. Tudi osebno bi si seveda želel, da me ne bi po celem spletu preganjal EPP, ki nima nobene zveze s tem, kar me zanima, ali je že davno tega nerelevanten, ker sem dotično reč že kupil.

Vseeno pa nimam nobene želje, da Google, Amazon in kaj vem kdo še vedo vse o tem, kar me zanima, kar iščem in kar kupujem. Na srečo se še vedno da v Googlovem računu izključiti večino sledenja. Podobno je Twitter nedavno omogočil odjavo iz vsega personaliziranega, ciljanega oglaševanja (Settings and Privacy – Privacy and Safety – Personalization and Data). Seveda pa je to z uveljavitvijo te novosti privzeto vključeno. Podobno bo najbrž treba zahtevati od izdajatelja kreditne kartice ali banke (ali obeh), da se podatki o plastiki s to in to številko ali celo konkretnim imenom ne stekajo nekam naprej in premetavajo ter primerjajo z kdo ve čim.

Največji problem pa je tako ali tako po navadi v tem, da nam vnaprej ne povedo, kaj vse bodo zbirali, shranjevali, pošiljali naprej in obdelovali. Ali pa to skrijejo na strani od 64 do 68 od skupno 98-stranskih pogojev uporabe. Seveda pa, kot rečeno, marsikdo z veseljem podpiše obrazec, vzame kartico zvestobe – morda je samo še vprašanje časa, kdaj jo bo ponudil tudi Google – in zapravlja vsem ponudnikom na očeh, da le lahko dobi evro ali dva popusta.

The post Google že zbira informacije o nakupih v fizičnih trgovinah appeared first on Tehnozvezdje.