Operaterji si že zgodovinsko drug drugemu zaračunavajo, če prenašajo govor ali podatke med omrežji. Kar nazadnje plačamo končni uporabniki. Pri izletih v tujino smo bili nekoč navajeni izjemno visokih cen in še zdaj naletimo nanje, če odidemo izven Evropske unije. Ker pa so telekomunikacije regulirana panoga, tem podjetjem pogosto (a ne vedno) tako za domače kot za čezmejne storitve  neodvisne agencije ali politika določa najvišje dovoljene cene. In tako je pred enajstimi leti takratna evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding z zvitimi argumenti predlagala uredbo o znižanju cen roaminga v EU, jo uspela skozi postopek spraviti v rekordnem času in poleti 2007 je začela veljati. Po desetletju zniževanja cen je prišel čas za dokončno ukinitev, ki pa ni popolna.

Od četrtka (15. junija) naprej bodo tako za klice kot za kratka sporočila veljale domače cene oz. v naročnino vključene količine. Vse minute, ki so zakupljene z naročnino, tudi če jih je neskončno, bo mogoče porabiti v tujini. Malo drugače pa bo pri prenosu podatkov. V osnovi bodo tudi tam veljale domače cene, vendar bodo operaterji lahko uveljavljali t. i. načelo poštene uporabe. To bo prišlo v poštev pri naročniških paketih z neomejenimi (takih v Sloveniji skoraj ni) ali bistveno večjimi količinami gigabajtov, kot bi jih uporabnik lahko kupil po veleprodajni ceni.

Realno bodo na začetku vsi paketi s tremi ali več gigabajti imeli omejitev, razen pri operaterjih, ki se bodo odločili drugače. Od slovenskih je tak A1, ki bo naročnikom brez dodatnih stroškov dovolil v tujini porabiti vse megabajte iz naročniških paketov. Sicer pa mora vsak uporabnik od svojega ponudnika dobiti obvestilo, koliko prenosa podatkov ima na voljo v tujini brez doplačila. Od te količine naprej se megabajti plačujejo po ceni, ki jo določa uredba. Do konca leta je ta 7,70 evrov plus DDV. Več o računanju, koliko mobilnega interneta imaš na voljo znotraj EU, smo že pisali, še en prispevek na to temo pa sledi prihodnji teden.

A tudi pri klicih ni popolne svobode. Ker so se že takoj pojavili strahovi, da bi preprodajalci množično ponujali kartice SIM (naročnine) iz držav, kjer so te precej cenejše, bodo lahko operaterji spremljali obnašanje uporabnikov. Kdor bo v štirih mesecih več kot pol časa preživel v tujini in tam porabil več kot pol v naročnino vključenih količin, bo od operaterja lahko dobil opozorilo in napoved zaračunavanja storitev (največ po veleprodajni ceni). Nato bo imel 14-dnevni pritožbeni rok, da pojasni, kako in kaj. Zadeve se bodo verjetno reševale individualno.

Kaj konkretno bodo glede tega počeli operaterji, bomo šele videli, prvi indici pa pravijo, da bodo najprej opazovali, kaj se bo dogajalo, in ukrepali šele, če bi zadeva eskalirala. Kdor bo na začasnem delu v tujini ali denimo na študentski izmenjavi, bo verjetno lahko svojemu ponudniku dokazal, da je upravičeno v tujini. Ali že vnaprej ali pa v pritožbenem roku. In izmenjave običajno ne trajajo dosti dlje od štirih ali petih mesecev, kolikor je dolg en semester. V vsakem primeru ni več konkretnega razloga za kupovanje kartice SIM v drugi državi. Razen mogoče za več prenosa podatkov.

Ta pravila veljajo v vseh državah članicah Evropske unije in še v treh državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) – v Liechtensteinu, na Islandiji in na Norveškem. Povsod drugod imajo operaterji še vedno popolno svobodo za oblikovanje cen gostovanja. Za Slovence so še posebej pereče republike nekdanje skupne države. Hrvaška je v EU, vse ostale niso. Nekateri operaterji ponujajo določene opcije ali pakete s količinami za te države, kot je npr. Svobodni L pri A1 (za Srbijo in Makedonijo), drugi ne. V Evropi je oaza z visokimi cenami še Švica, na drugih celinah pa je gostovanje večinoma še dražje. Povsem svoje območje so tudi križarske ladje, tudi tam je treba biti pozoren na cene, ki so praviloma zelo visoke.

Še vedno velja, da morajo telekomunikacijska podjetja uporabnike obveščati, ne samo o cenah, ampak tudi o porabi. Ob dosegu 80-ih odstotkov mora naročnik dobiti sporočilo in ko doseže celotno mesečno kvoto, prav tako. Da se lahko odloči, ali bo storitve v tujini uporabljal naprej in jih dodatno plačal, ali bo izključil telefon. Ostaja tudi limit 60 evrov, načeloma nihče za gostovanje v EU in EGP ne bi smel dobiti višjega računa. Čeprav še vedno poslušam pripovedi, da se to dogaja.

V regulacijo ne sodijo niti klici iz Slovenije v tujino. A tudi tu nekateri operaterji v določenih paketih že ponujajo določeno količino vključenih minut, po navadi v iste države, kjer velja uredba. Za klice drugam je morda na voljo kakšna opcija ali pa se je treba sprijazniti s cenami, kakršne so. In iskati alternative.

Se torej po novem lahko sprostimo ali je treba še na kaj paziti? Znotraj EU oz. EGP ni pomembno, pri katerem operaterju gostuješ, uredba velja za vsa omrežja. Kličeš in esemesaš lahko brez skrbi, ker imaš zagotovo v paketu dovolj minut in sporočil. Za prenos podatkov pa se lahko popolnoma sprostiš samo pri tistih operaterjih, ki ne uveljavljajo poštene uporabe – do izpolnitve mesečne kvote. Pri drugih pa je treba biti malo oprezen, koliko megabajtov porablja nalaganje spletnih strani, osveževanje družabnih omrežij ali zemljevidi. Da ne govorim o glasbi in predvsem videu. Ampak o tem več v naslednjem članku o roamingu.

The post Koliko bo roaming v EU odslej brezskrben, bo odvisno od tvojega operaterja appeared first on Tehnozvezdje.

Osnovno načelo je v izenačitvi cen doma in v tujini – seveda v državah članicah Evropske unije ter še v Liechtensteinu, na Islandiji in na Norveškem. Tako tudi bo pri klicih in sporočilih. Tukaj ne bo drobnega tiska. Kolikor je v paket vključenih minut in sporočil, toliko jih je mogoče »pokuriti« zunaj Slovenije, v omenjenih državah. In če uporabnik plačuje po porabi ali če preseže vključene količine, dodatne plačuje enako v tujini kot doma. Edino pri mms-ih velja, da sicer stanejo enako, a se obračunava ali od zakupljene količine odšteva prenos podatkov zanje. Konec pa bo plačevanja dohodnih klicev. V glavnem, po celotni EU bo mogoče sms-ati in se pogovarjati brez doplačil. Ne bo več izgovora, »ne morem govoriti, sem v tujini.«

Pri prenosu podatkov pa take popolne sprostitve še ne bo. V veljavi bo t. i. načelo poštene uporabe, na kar se bodo operaterji lahko sklicevali pri vseh paketih z neomejenim prenosom podatkov ali bistveno večjimi količinami, kot bi jih uporabnik lahko dobil po veleprodajnih cenah (saj ne, da bi kdo lahko kupil gigabajte po medoperaterskih cenah, ampak …). Taki paketi pa so pri začetni veleprodajni ceni gigabajta prenosa podatkov praktični vsi, ki imajo mesečno vključenih vsaj nekaj GB. Pri tem načelu operaterji uporabijo formulo in vsakemu uporabniku povedo, koliko lahko prenese zastonj, ostalo pa potem mora doplačati – po že omenjeni veleprodajni ceni plus DDV. Do konca leta je to 9,2 centa za megabajt ali 9,39 evrov za gigabajt (ta nanese 1024 megabajtov).

Formula gre takole: Cena naročnine brez DDV-ja se deli z veleprodajno ceno gigabajta prenosa podatkov in pomnoži z dve. To da količino gigabajtov, ki so uporabniku brez doplačila na voljo za prenos v tujini. Vzemimo za primer najdražjo tarifo pri Hofer Telekomu. HoT Extra stane 14,99 evrov na mesec. Brez davka (deljeno z 1,22) to pomeni 12,29 evrov in ko to delimo z veleprodajno ceno (7,70 evrov), dobimo 1,595, kar pomnožimo še z dva in tako pridemo do 3,19 GB prenosa podatkov v tujini. Vsak paket za 15 evrov ima seveda na voljo enako količino »poštene uporabe«. Ob naročnini 20 evrov bo na voljo 4,25 GB, pol nižja prinaša pol manj manj gigabajtov. Šteje se dejanska cena, taka, kot jo uporabnik plača. Če je pri operaterju akcija in je paket znižan z 20 na 15 evrov, to pomeni gigabajt manj v tujini. Skratka – dražji paket, več gigabajtov. Ali, do konca leta, približno en GB na vsakih pet evrov naročnine.

Pri nekaterih naročninah bo nesorazmerje med domačimi količinami in tistimi v roamingu kar veliko. Ker so določeni ponudniki začeli prodajati precej gigabajtov, tudi po 50 na mesec, za dokaj nizke zneske. In tam bo v roamingu na voljo manj kot desetina celotne količine. Ki pa je, roko na srce, bolj psihološka in marketinška, kot taka, ki bi jo kdo za uporabo s telefonom res rabil.

Je pa pri politiki poštene uporabe (PPU) še ena možnost, ampak te ne bo izkoristilo veliko operaterjev. Odločijo se namreč lahko, da je ne bodo uveljavljali, temveč bodo naročnikom pustili vse porabiti v tujini. V Sloveniji zaenkrat videvamo različne pristope. A1 se je odločil, da bo vsem naročnikom dovolil celotne količine iz paketov izkoristiti v tujini. In po naših informacijah tudi ne bo striktno preverjal, ali so uporabniki res Slovenci ali pa njegove kartice sim uporabljajo tujci (Nemci, …), ker s tem prihranijo pri mesečni naročnini. Podobno bo pri Izimobilu in Spar mobilu z nekaterimi tarifami mogoče celotne količine porabiti v tujini, ampak tam ni konkretno določeno, koliko gigabajtov ima uporabnik, temveč so količine minut, sporočil in megabajtov skupne.

Telekom Slovenije se je odločil za PPU, zraven pa je oblikoval še akcijski paket EU Vključeni, ki dopušča koriščenje vseh desetih gigabajtov znotraj celotne EU. Telemach dosledno upošteva PPU, kar glede na cene njegovih paketov in nedavno razširjeno mrežo brezžičnih dostopnih točk Unifi ni presenetljivo. Podobno velja tudi za T-2. Prav tako je načelo poštene uporabe v veljavi pri novincu na trgu, Hofer Telekomu, in še enem navideznem operaterju Mega M (Me2). Petrolov Hip mobil bo dovoljeval koriščenje vseh količin po celotni EU. Medtem ko Bob, nizkocenovni ponudnik pod okriljem A1, uveljavlja PPU.

Vse navedeno velja za pakete, ki vključujejo govorne storitve. Naročnine na mobilni internet operaterji večinoma obravnavajo drugače in pri teh bo ali veljala poštena uporaba ali pa roaminga sploh ne bo.

Operaterji bodo morali vsakega uporabnika posebej obvestiti, koliko prenosa podatkov bo imel na voljo v tujini. S čimer se menda nekateri še intenzivno ukvarjajo, ker doslej niso imeli možnosti pošiljanja personaliziranih sms-ov. Seveda bo manj dela pri tistih, ki ne bodo uveljavljali PPU. Začetne veleprodajne cene in izračunane količine bodo veljale do konca leta (če se ne spremenijo cene naročnin). Potem se bo veleprodajna cena prenosa podatkov s 7,70 evrov znižala na šest evrov. Z letom 2019 bo padla na 4,50, 2020 na 3,50 evra, 2021 na tri evre in nazadnje z letom 2022 na dva evra in pol. Takrat, čez pet let, bi paket za 15 evrov ponujal skoraj deset gigabajtov v tujini. Seveda pa je pet let izjemno dolga doba v panogi mobilne telefonije in do tedaj se lahko še marsikaj spremeni.

The post Koliko količin bomo imeli na voljo v roamingu po 15. juniju? appeared first on Tehnozvezdje.

Glavna omejitev v tem predlogu ni količinska, kot je večina pričakovala, ampak časovna. Torej, v tujini bi bilo mogoče enako kot doma porabljati količine iz svojega naročniškega paketa, ampak samo 90 dni na leto. Po mnenju komisije bi s tem pokrili »praktično vse komunikacijske potrebe državljanov članic Evropske unije za turistična potovanja in poslovne namene.« Tisti, ki se vozijo na službo v tujino te omejitve ne bi imeli, če bi se konstantno priklapljali tudi v domače omrežje. Vsak dan, ko bi bil uporabnik poleg v tujini priključen tudi doma, se ne bi štel v kvoto 90 dni. Najdaljše obdobje izključenosti iz domačega omrežja pa bi bilo 30 dni. Potem bi se uporabnik spet moral pojaviti doma, drugače bi ga obravnavali kot »nepoštenega«. Od predplačnikov bi lahko operaterji zahtevali, da najprej doma porabijo določeno količino, preden lahko ostalo, brez dodatnih stroškov potrošijo v tujini.

Tistim, ki bi zlorabljali pravila poštene uporabe, bi lahko po poročanju portala Politico, operaterji zaračunali pribitke. Kot jih do sredine junija prihodnje leto lahko vsem uporabnikom med roamingom. Najprej bi uporabnik dobil opozorilo, nato bi sledile kazni – do štiri cente na minuto pogovora, največ en cent na sms in 0,85 centa na megabajt prenesenih podatkov.

Osnutek pričakovano ni naletel na pozitivne odzive. V evropski potrošniški organizaciji Beuc so ocenili, da komisija letvico postavlja prenizko in da ta predlog ne predstavlja konca roaminga v EU. Bolgarska evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Eva Paunova pa je tvitnila: »To je osnutek, ki gre v obravnavo. Predlog je absurden in popolnoma nepošten. Evropski parlament je izglasoval konec roaminga, ki se mora zgoditi.«

.@PoliticoRyan Its a draft,put for discussion.Suggestion is absurd & totally unfair for consumers.EP voted to end roaming,must happen.

— Eva Paunova (@evapaunova) September 5, 2016

O osnutku se bodo izrekle posamezne države in evropski nadregulator Berec, končna pravila pa naj bi evropska komisija predstavila 15. decembra.

The post Evropska komisija bi roaming odpravila za tri mesece na leto appeared first on Tehnozvezdje.