Zanimivo je, kako si ves čas želimo daljšega trajanja baterij v telefonih in drugih napravah, a ob vmesnih majhnih pridobitvah kar spregledamo, da so se njihove kapacitete v obdobju zadnjega desetletja praktično podvojile. Ključni telefoni l. 2015, npr. Huawei P8, LG G4 in Samsung Galaxy S6, so se ponašali s kapacitetami med 2.500 in 3.000 mAh. Letošnji vrhunski so nekje med 5.000 (Samsung Galaxy S25 Ultra) in 6.000 mAh (Oneplus 13), določeni drugi premorejo še več zaloge (npr. Honor Magic7 Lite 6.600 in Redmagic 10 Pro kar 7.050 mAh) in v kratkem prihajajo novi z dodatnim povečanjem (vse tja do 8.000 mAh), pa ne govorimo o robustnih »opekah,« pretežkih za nošnjo v žepu, temveč o povsem običajnih z maso okrog 200 g.

Za te pridobitve je večinoma poskrbela drugačna kemija, ki v anodo dodaja silicij, zaradi česar je energijska gostota večja, hkrati pa sta masa in prostornina celo nekoliko manjši, za razliko od denimo baterij LFP, za katere mnogi navijajo v avtomobilih (te so večje in težje, njihova kapaciteta pa je manjša zaradi manjše energijske gostote). Toda že pred tem smo z običajnimi litij-ionskimi baterijami in njihovim povečevanjem spet pridobili daljše trajanje tako telefonov kot drugih naprav, morda ne občutno daljše, a tudi zmogljivosti so se hkrati povečevale. Zdaj se lahko z npr. četrtinskim skokom pri energijski zalogi, kar je ogromno iz ene generacije v drugo, nadejamo še dodatnega podaljšanja avtonomije.

V podkastu Odbita do bita, ki ga kot del programa Vala 202 (po radiu ga sicer slišite v malo skrajšani obliki) pripravljata Maruša Kerec in Anže Tomić, smo govorili ravno o tem baterijskem napredku.

Ima pa to še druge implikacije. Ker bo baterija tudi čez nekaj let še vedno hranila kar spodobno zalogo, je morda ne bo treba menjati, kar je dobro za okolje, pa tudi telefona ali česa drugega (npr. slušalk ali ure) ne tako pogosto. In še posebej za manjše naprave, kjer je kapaciteta baterije res ključna, bi to lahko predstavljalo še večji preboj kot za telefone. Poslušajte, kaj smo o tem, tudi povezano z okoljem, pa navadami glede polnjenja, odločitvami proizvajalcev in še čem povedali v podkastu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Baterije elektronskih naprav so končno na točki preloma appeared first on Tehnozvezdje.

Še vedno je zima, četudi se je za približno deset stopinj otoplilo in s tem že za kakšnih deset do dvajset odstotkov podaljšalo doseg električnih vozil v primerjavi s tistim v najbolj mrzlih dneh. Zato smo začeli s splošnim prepričanjem, da ne gre drugače, kot da uporabniki v električnem avtu pozimi zmrzujejo, poleti pa jim je strašansko vroče, saj ogrevanje ali klimatska naprava porabita preveč energije. In še posebej v dolgotrajnih zastojih bi trpeli. Da je oboje traparija, smo že pisali, najprej v povezavi s poletnim hlajenjem in nedavno še glede zimskega ogrevanja.

Potem je tu najbolj pogost predsodek, češ da se na elektriko ne da nikamor (daleč) priti in da vmesni postanki za polnjenje trajajo absolutno predolgo. Vse skupaj pa izhaja v prvi vrsti iz pridušanja, »Kako se bom pripeljal na ta ali oni jadranski otok in kako bom polnil v Dalmaciji?!« Resno, dajte mi še kakšen drug primer, ker imam poslušanja o domnevni nezmožnosti potovanja na morje, kar je aktualno enkrat, morda dvakrat na leto, več kot dovolj. In v morskih krajih, oddaljenih več kot 500 km od doma, v dveh sosednjih državah, sem videl že dovolj električnih avtomobilov.

Tretji mit je o baterijah, ki menda »zdržijo« samo deset, ali pa osem, v bistvu samo šest let. Nakar se jih niti reciklirati ne da. Oboje prav tako nima kakšne realne osnove, ampak o vsem skupaj več v podkastu, ki mu le prisluhnite, če še niste, ko je bil (v skrajšani različici) na sporedu na Valu 202.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube
• 
  Digitalne veščine za vse generacije: Spletne brihte odslej tudi z vsebinami za seniorje
• 
  Svetovno prvenstvo v nogometu pri Telekomu Slovenije
• 
  Zenbook Duo (2026): Dva zaslona, impresivne številke in ENA VELIKA BOLEČINA!

The post Edini res upravičen pomislek je tisti glede previsokih cen appeared first on Tehnozvezdje.

Uporaba lokacijskih podatkov operaterjev za boj proti koronavirusu, kar naj bi po ukazu Benjamina Netanyahuja začeli uporabljati v Izraelu, je vsekakor mogoča. Operaterji so dolžni več mesecev hraniti podatke o baznih postajah, na katere je bil priključen telefon določenega uporabnika. Če je doma, potem je njegov telefon ves čas povezan z eno, ko se premika, skače iz ene na drugo, zato je mogoče z večjo ali manjšo natančnostjo določiti, kje se je uporabnik gibal. V urbanih središčih bolj, na podeželju pa manj natančno. Tako pridobljeni podatki pa so uporabni najmanj za dva namena. Ugotoviti, kje je v preteklih dneh bila okužena oseba, da lahko pristojni preprosteje, hitreje in bolj natančno opozorijo ljudi, s katerimi je morda stopila v stik. Seveda pa tudi za takojšnje dobivanje opozoril, da nekdo krši predpisano samokaranteno.

Pristop nedvoumno krši kopico zakonov, takšno sledenje je namreč v normalnih časih dovoljeno izključno na podlagi sodnega naloga, vendar smo že velikokrat videli, da je v izrednih razmerah mogoče pravzaprav vse. Manj verjetno ta čas pri nas, kajti infektologi nam zagotavljajo, da sledenje okuženim nima več smisla, a nikoli ne reci nikoli. Verjetno bi tudi v danem položaju tak predlog sprejeli, saj je med nami še vedno veliko posameznikov, ki se požvižgajo na pozive oblasti. Vse lepo in prav, a ko bomo prebrodili najhujše, bomo morali vztrajati, da oblasti pristojnosti povrnejo na predkrizno raven.

V običajnih okoliščinah bi se nam tudi zdelo nezaslišano, da politiki na visokih položajih (pa tudi tisti na nižjih) kličejo predsednike uprav največjih internetnih ponudnikov in od njih zahtevajo to ali ono. Kar je minuli teden počel evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ko so omrežja v Evropi postala preobremenjena in se je kot rešitev nakazovalo privzeto poslabšanje kvalitete videa v ključnih spletnih storitvah. Manjka le še poziv, ki bi lahko bil, podobno kot pri netflixih in youtubih, »prostovoljna obveznost«, naj operaterji iz prometa izločajo torrente ali upočasnjujejo igričarske pakete v podatkovnem toku. Najbrž bi zdaj rekli, »kriza je, treba je obvarovati internet, da ga sploh imamo in lahko dela (od doma),« in zagotovo mora biti zanesljivo delovanje celotnega sistema prioriteta. Vseeno pa tudi tu so meje, do kam lahko oblasti gredo, in po koncu vsega tega se moramo upreti kakršnim koli težnjam, da bi zunanje vmešavanje v internetni promet postalo stalna praksa. Internetna nevtralnost bo na preizkušnji, to si upam napovedati, in znova se bo treba boriti zanjo.

Več o trenutnem »reševanju« interneta in razmislekih, ki bi morali slediti, tudi o dodatnih investicijah v slovenska omrežja ter spet malo bolj ambicioznem odpravljanju digitalne ločnice, smo z voditeljema Marušo Kerec in Anžetom Tomićem premleli v prvi »krizni« oddaji Odbita do bita na Valu 202.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Manj svoboščin pod pretvezo boja proti bolezni Covid-19? appeared first on Tehnozvezdje.