Na tem področju se v desetih (morda še več) letih ni kaj veliko spremenilo, določene podrobnosti pač. Cene so pretežno enake, kar je glede na inflacijo povsod drugod v redu, a po drugi strani bi morda glede na napredek tehnologije v tem času in vzpon sončne energije pričakoval celo kakšno pocenitev. Nekateri ponudniki so poenostavili cenike in ne nudijo več manjših paketov, samo 1 TB ali več. Osnovne, zastonjske količine prostora so prav tako kot cene pretežno nespremenjene, kar pomeni dokaj neuporabnih nekaj GB (tipično od 2 do 5). Za shranjevanje česar koli več od besedilnih dokumentov in morda gesel ter še kakšne zadeve, ki ne zasede veliko, je torej treba plačevati.

Prvo vprašanje je, koliko. Za hrambo fotografij zagotovo najmanj 200 GB. Še posebej, če boste prostor delili z družinskimi člani (vsak ga bo sicer imel v svojem računu), kar omogočajo Applov iCloud, Google Drive (prek naročnine Google One) in Microsoftov Onedrive (pri večji količini prostora z naročnino Microsoft 365, ki se je žal podražila zaradi nepotrebne umetne inteligence in ne predstavlja več tako dobre vrednosti kot prej). Toliko prostora dobite že za 30 evrov, skoraj povsod pa za manj kot 50 evrov. Terabajt prostora bi moral zadoščati za večino uporabnikov, v tabelo smo vključili še opcijo 2 TB, tudi zato, ker je ponekod edina v tem razredu. Za tako shrambo je treba računati na izdatek približno 120 evrov letno.

Za shranjevanje varnostnih kopij telefonov (iz katerih lahko ob nakupu novega tega »postavite« v nekaj minutah in imate na njem skoraj vse), morda za e-poštni nabiralnik (Gmail) in podobne namene, je malodane nujen kakšen od nižjih nivojev pri Applu ali Googlu, glede na to, v katerem ekosistemu ste (sami in vaši družinski člani).

Ekosistem je vsekakor pomemben vidik. A za »glavno« shrambo bi vseeno raje izbral nekaj, kar enako dobro deluje z vsemi napravami. Icloud je odličen v povezavi z Applovimi, a če boste kdaj prestopili »na drugo stran,« vas skoraj zagotovo čaka prestavljanje vsebin v drug oblak. Po drugi strani je Google privlačen zaradi daleč najboljšega ravnanja s fotografijami. Toda, če vas denimo premami (fotografsko odličen) telefon Huawei, utegnete imeti težave.

Moj predlog je kombinacija najcenejše naročnine za Googlov »Pogon« ali iOblak, pač odvisno od ekosistema, in malo konkretnejše pri še enem, neodvisnem ponudniku. Najboljši opciji se zdita stari dobri Dropbox, ali pa slovenski Koofr. Prvi je še vedno v vrhu z uporabniško izkušnjo in skoraj vse druge storitve podpirajo integracijo z njim. Pri Koofru pa, kot smo ugotavljali v testiranju, imate zanimive možnosti, ki jih drugi ne ponujajo, in tudi celo plejado različnih opcij glede velikosti »kovčka.« S kodo TEHNOZVEZDJE30 pa si lahko naročnino za prvo leto znižate za 30 odstotkov (pri čemer Tehnozvezdje dobi majhno provizijo).

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kateremu oblaku naj zaupam fotografije in namenim svoje evre? appeared first on Tehnozvezdje.

Koofr je povsem polnovredna ustreznica omenjenim, ima seveda nekatere svoje posebnosti, v določenih pogledih neizbežno zaostaja (najbolj očitno denimo pri pregledovanju in iskanju fotografij), toda v drugih je v prednosti (sploh pri »zaklepanju« dostopa do določenih datotek in delno tudi pri sinhronizaciji z različnih mest oz. diskov). V osnovi lahko vanj dostopate prek brskalnika, na voljo pa so seveda tudi aplikacije za mobilne naprave (Android, iOS, EMUI/HarmonyOS) in integracija z namizjem oz. upraviteljem datotek na računalniku (Windows, MacOS, Linux). Od teh sem preizkušal androidno aplikacijo in integracijo v okolju Windows. Slednja ni nujna, če želite zgolj odlagati datoteke, za oddaljeno varnostno kopijo (denimo z zunanjega diska). Pri tem sicer ni najbolje vsakič znova povleči celotne mape z diska v Koofr, saj ta ne bo prepoznal datotek, ki jih že ima naložene, ampak jih bo podvojil z dodatki v imenih. Lahko pa kasneje uporabite orodje za iskanje in brisanje tovrstnih datotek.

Najprej vas, kot povsod drugod, čaka odpiranje uporabniškega računa. Predlagam, da ga ustvarite neodvisno od Googla (sicer obstaja tudi ta možnost), četudi z e-poštnim računom Gmail (še raje pa s kakšnim drugim). Pri kateri od kasnejših prijav vas utegne »doleteti« dvostopenjska avtentikacija, prepisati boste morali kodo, ki jo boste dobili v e-poštni nabiralnik. Na telefonu lahko nato za vstopanje nastavite biometrično odklepanje.

Samo okolje, ki pozdravi uporabnika, najsi bo v spletnem »kufru« ali v aplikaciji, je dokaj špartansko. Nič načičkanega, niti kakšne moderne, minimalistične grafike, zgolj seznam map z dokaj staromodnimi ikonami v enem od dveh pogledov (če bi izhajali iz okenskega Raziskovalca bi bili ustreznici Vsebina in Velike ikone). Lahko pa izberete temno ozadje namesto svetlega (nagl. Dark Mode). Na voljo so štirje razdelki, poleg datotek še nedavno (tu so nazadnje spremenjene datoteke oz. mape, deljeno, kjer so prikazane mape v skupni rabi, in iskalnik. V zgornjem izbirniku pa najdete še druge možnosti, kot sta sef (Koofr Vault) za zaklenjene vsebine in povezava z drugimi, v uvodu omenjenimi shrambami (Poveži). Datoteke je, kakopak, mogoče odpirati neposredno tam, jih prenesti na napravo in pridobiti povezavo za deljenje. Koofr se, jasno, umesti tudi med aplikacije, s katerimi je mogoče deliti denimo fotografije, torej se lahko zadeve lotite s tiste strani, ni treba odpirati aplikacije zanj. V brskalniku lahko za delo z datotekami te »izberete« s klikom na kvadratek pred njimi, lahko pa uporabljate klasično metodo z desnim gumbom na miški. Mala sprememba, ki bi jo opravil pri dizajnu, je prikaz zasedenosti prostora levo spodaj. Tega namreč prekrije pasica, ko se nalagajo nove datoteke, in potem takrat ni vidno, kako se shramba polni.  

Drugačno sihroniziranje  

Princip pri »dodajanju« shrambe v datotečni sistem računalnika je nekoliko drugačen kot ga poznajo ostali, razen prvega dela, v katerem je treba namestiti ustrezen program, in se vpisati v uporabniški račun. Tam nato večina ponudnikov da možnost, katere mape želite imeti sinhronizirane in na kakšen način (ali »polno« z dejanskim zapisovanjem/kopijo datotek na disku ali tako, da zgolj vidite imena datotek, ki so v oblaku, prenesejo pa na zahtevo, ob odpiranju), mesto shranjevanja na disku pa določi že kar privzeto, čeprav se to da spremeniti (vsaj v začetni fazi, lahko pa to zamudite in ste nato obsojeni na lokacijo, ki jo je določil sistem). Koofr omogoča več tovrstnih povezav. Pri tem uporabnik najprej izbere mapo na enem od diskov v računalniku in jo potem poveže z mapo v Koofru – obe lahko že kaj vsebujeta ali pa tudi ne – nakar se vsebine sinhronizirajo v obe smeri. Prednost tega principa, četudi se zdi nekoliko bolj neroden oz. ne tako zelo uporabniško prijazen, je v tem, da ni treba vsega iz oblaka »odlagati« na isti disk, lahko je razpršeno na več koncih, in dokaj enostavno je določati, kaj je tudi na računalniku in kaj samo v oblaku (slednje je pač v mapah, ki se ne sinhronizirajo). Po drugi strani v upravitelju datotek ni vidno tisto, kar ni tudi fizično na diskih, za vse to je treba v brskalnik.

Ena sihronizacija je lahko privzeta, potem pa k temu dodajate še druge (ali pa samo te, povsem po svojih željah, in privzeto izpustite, odvisno v kakšni vlogi želite imeti to shrambo).

Na voljo so še Lokalne mape, to je funkcionalnost, prek katere lahko od daleč dostopate do vsebin na svojem računalniku. Če je le ta vključen in povezan v internet. Podobno, kot je mogoče dostopati do omrežnih shramba (NAS), kar se bo nekaterim zdelo fino in priročno, drugi pa iz varnostnih pomislekov, četudi niso zares utemeljeni, tega ne bodo vklapljali. Kot rečeno je mogoče tudi povezati druge shrambe (Dropbox, Google Drive, Onedrive) in do njih dostopati kar prek Koofra. Sam bi ga sicer raje uporabljal samostojno, ravno v tem vidim glavno poanto. Še toliko bolj, če govorimo o domačih alternativah.

Deljenje map oz. vsebin z drugimi deluje po pričakovanjih. Tu lahko vpišete uporabniško ime (e-poštni naslov, s katerim je prijavljen v Koofr) uporabnika, s komer želite deliti določeno mapo v shrambi, določite koliko nadzora ima nad njo, in zadeva že deluje – mapa se prikaže v njegovem Koofru. Lahko pa seveda ustvarite povezavo na mapo ali datoteke in jo (raz)pošljete, da prejemnik(i) lahko prenese te vsebine k sebi oz. si jih na ta način doda(jo) k sebi.

Rad bi pravo galerijo in rešitev za gesla

Na mobilniku, pa tudi v brskalniku, daleč najbolj pogrešam spodobno »galerijo.« Medtem ko so »veliki« skorajda vsi izvrstni v tem pogledu, saj je pregledovalnik fotografij na ravni tistega, česar smo običajno navajeni na telefonu, je tu zelo osnoven in s skromnimi možnostmi (niti povečevanja ali zmanjševanja s prsti za velikost »ploščic« ni na voljo). Ni namenskega razdelka Foto(grafije) in tudi v mapah, kamor se denimo (samodejno) nalagajo posnetki s telefona, se ti ne prikazujejo v kakšni atraktivni obliki, še spodnje pasice z imenom datoteke, ki res ni pomembna, se ni mogoče znebiti. Razvijalci storitve na pripombe odgovarjajo, da ta funkcionalnost ni v središču, a vseeno bi pričakoval nekoliko več na tem področju. Rad bi tudi možnost, da se fotografije pri samodejnem nalaganju razvrščajo v podmape tudi po mesecih, ne zgolj po letih.

Opažal sem, da je treba malo spodbuditi nalaganje fotografij (kar pomeni odpreti aplikacijo), pri meni se nikoli ni sprožilo samodejno, ko je bil telefon priključen na Wi-Fi. Med nalaganjem aplikacija za vsako fotografijo ustvari svoje obvestilo, to se mi zdi nekoliko odveč, a na srečo jih vsaj telefoni večinoma znajo grupirati skupaj, kajti v nasprotnem primeru bi bila situacija nevzdržna.

Zanimiva funkcionalnost je Koofr Vault – zaklenjeni razdelek, nekakšen sef, kamor lahko shranjujete bolj pomembne, občutljive datoteke. Pri nižjih naročninah so na voljo trije sefi, potem pet ali celo deset, če plačujete več. Predvidevam, da bo večini zadostoval en sam, kajti v njem si lahko poljubno ustvarjate mape. Zanj si morate dobro zapomniti geslo ali ga nekam na varno zapisati (v drug sef???), kajti če ga pozabite, ni nikakršne možnosti, da bi ta »trezor« kdorkoli lahko odklenil. Ni kod za povrnitev dostopa ali česa podobnega.  

Škoda je, da ni integracije z odprtokodnim »sefom« za gesla Keepass (z androidno aplikacijo Keepass2Android), da bi slednji lahko shranjeval svojo šifrirano datoteko z gesli v Koofru. Ne vem, kdo bi to moral izvesti, a storitvi sta po mojem videnju pravi za skupaj. Morda pa bi se lahko razvijalci shrambe domislili kakšnega dobrega načina, kako v sefu hraniti gesla in seznam priročno (ter seveda varno) odpirati, kadar bi ga potrebovali.

Koliko stane?

Cene so dokaj konkurenčne, pri čemer prvih pet let za vsako leto »zvestobe« dobite določen popust. Po prvem letu 5 odstotkov, po drugem 10 in nazadnje po petih letih pridete na polovično znižanje cene (iz 30 namreč skoči na 50 odstotkov). Najnižja paketa prineseta dodatnih 10 GB (poleg tistih osnovnih, ti se vedno dodajo zraven) za pol evra na mesec ali 25 GB za en evro. Za 100 GB je treba po polni ceni plačevati dva evra na mesec (24 evrov na leto), za 250 GB štiri evre mesečno (48 evrov letno) in za 1 TB deset evrov na mesec (120 evrov na leto), te velikosti »kovčka« bodo verjetno najbolj zanimive za veliko večino. Naročnino plačate za eno leto, nato pa jo morate sami obnoviti, saj ni samodejnega podaljševanja. Po eni strani bi si najbrž kdo želel, da s tem ne bi imel dela. Vendar bi po drugi strani, če bi se vsi ponudniki držali podobnega principa, lahko za vsako storitev enkrat letno opravili »inventuro« in odločanje, ali jo res (še naprej) potrebujemo.

Tisti, ki se boste prvič naročili na več prostora v shrambi Koofr, lahko za pakete od vključno 100 GB naprej uporabite kodo TEHNOZVEZDJE30 za 30 odstotkov popusta v prvem letu. Za 250 GB, kar je lepa srednja možnost in bo verjetno marsikomu zadoščalo, boste tako plačali 33,60 evrov.

HVALIMO:

• Veliko možnosti
• Sinhronizacija na različna mesta (diske)
• Zasebni sefi
• Dostop do datotek v drugih shrambah
• Enostavna souporaba oz. deljenje map
• V osnovi konkurenčne in s popusti celo nižje cene od tekmecev

GRAJAMO:

• Dokaj slab za pregledovanje in iskanje fotografij
• Špartanski uporabniški vmesnik
• Nekaj nerodnosti pri uporabi
• Inflacija obvestil pri samodejnem nalaganju fotografij
• Ni na seznamu podprtih shramb pri storitvi Keepass

Naslovna fotografija: DepositPhotos, nekateri zaslonski posnetki: Koofr

The post Preverite, če vam domači KOVČEK morebiti bolj ustreza kot tuja ŠKATLA!   appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom tu pravzaprav igra samo vlogo posrednika. Uporabnik naročnino še vedno sklene neposredno z Applom, tudi plačuje s kartico ali drugim sredstvom ameriški korporaciji, ne prek računa za telekomunikacijske storitve pri omenjenem operaterju. Le postopek s poslanim sms-om (Apple Music na 1919 in iCloud na 1919) začne pri operaterju. Bombonček, ki ga omogoči slednji, je dodatni mesec brezplačne uporabe. Apple namreč da tri mesece zastonjskega preizkušanja svojih storitev, naročniki vodilnega slovenskega operaterja dobijo štiri mesece. In tudi, če so v obdobju zadnjih 12 mesecev že izkoristili brezplačni preizkus in tako pri Applu niso upravičeni do novega tovrstnega obdobja, jim Telekom še vedno omogoči en mesec uporabe brez plačila naročnine. To je seveda mogoče kadar koli preklicati.

Cene so prav tako enake kot sicer pri Applu. To pomeni za Apple Music za enega uporabnika 5,99 evrov na mesec in za družino (do šest uporabnikov) 8,99 evrov na mesec, medtem ko 50 GB prostora v shrambi iCloud stane 99 centov na mesec.

Naročniška glasba znova postaja pomemben del operaterske ponudbe, Telekom pa je v tem pogledu nekoliko šibkejši od A1 Slovenija z Deezerjem in Telemacha s storitvijo Tidal. Pri obeh se je mogoče na glasbo naročiti neposredno ali pa je celo vključena v določene pakete. Z Applom verjetno takšna partnerstva niso mogoča, je pa Telekom kot dolgoletni uradni prodajalec telefonov iPhone z ameriško korporacijo sklenil nekoliko drugačnega.

• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva
• 
  Pri izbiranju »televizijskih« vsebin sem očitno popoln dinozaver
• 
  Ali bo »streaming« ubil televizijo?

The post Do naročnin na Apple Music in iCloud z dodatnim brezplačnim mesecem s pomočjo Telekoma Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

Poanta vsega skupaj je bila v tem, da se megabajti, ki so jih Simobilovi uporabniki pretakali z nalaganjem datotek v hangar in iz njega, niso šteli v mesečno kvoto v naročniškem paketu. Bili so zastonj, podobno kot pri Telekomu za Deezer ali Tvin. Potem je regulator (Agencija za komunikacijska omrežja in storitev) tako prakso prepovedal in operaterji so morali začeti prenos podatkov prištevati zraven k ostalemu. Vmes so odločbo Akosa izpodbijali na sodišču in uspeli, nove regulator po našem vedenju še ni izdal. Vseeno pa se noben od operaterjev zaenkrat ni odločil, da bi ničelno tarifo uvedel nazaj, čeprav je nova evropska pravila o internetni nevtralnosti izrecno ne prepovedujejo.

Težko je reči, ali se storitev ni prijela zaradi, po mojem mnenju upravičene prepovedi ničelne tarife, ali so k temu prispevali (tudi) drugi dejavniki. Med drugim to, da so uporabniki pač navajeni na dropbox ali google drive. Je pa Simobil ob zaprtju hangarja v sodelovanju s Koofrom vsaj ponudil naročnikom bonbonček. Uporabniki Koofra, ki se prijavijo s svojim računom pri Simobilu (prijavo za storitev Moj Simobil oz. Si.info), dobijo dodatnih pet gigabajtov prostora v tej shrambi, ki privzeto ponuja dva gigabajta brezplačnega prostora. Skupnih sedem gigabajtov je nekje na ravni tega, kar zastonj dobimo pri večini tovrstnih ponudnikov, in dodatnih gigabajti ostanejo, tudi če uporabnik dokupi prostor.

Koofr ima nekaj posebnosti v primerjavi z ameriškimi in ostalimi konkurenti. Prek njegove aplikacije je mogoče z drugih naprav dostopati do datotek v domačem računalniku – tiste, ki so v aplikaciji za Windows ali Mac OS označene kot »moja mesta«. V to shrambo se da povezati nekatere druge (dropbox, google drive, onedrive, amazon drive) in tako imeti »vse na enem mestu«. In zanjo še vedno obstaja aplikacija za Windows Phone oz. Windows Mobile.

The post Simobil ukinja storitev Hangar mapa, a naročnikom daje bonbonček appeared first on Tehnozvezdje.