Že pomladi sem rekel in zapisal, da bo to zelo verjetno zadnji poskus Microsofta in partnerjev, potem ko so že vsaj dvakrat prepričevali uporabnike, naj si omislijo prenosnik ali tablico Windows s procesorjem na osnovi arhitekture ARM, kakršna je že dolgo v uporabi pri pametnih telefonih in na katero je računalnike Mac več kot uspešno migriral Apple. Prav tako sem napovedal, da ni prav nobene garancije za uspeh, kajti omenjena poskusa, najprej z Windows RT in pol desetletja kasneje še z Windows za ARM na 32-bitni osnovi, sta kaj klavrno propadla. Za tokratnega tega še ne moremo trditi, vseeno pa za zdaj ne kaže posebej obetavno. Med drugim zato, ker oba proizvajalca procesorjev z arhitekturo x86 izboljšujeta njihovo porabo energije. In hkrati oznaka Copilot+ PC, sprva rezervirana zgolj zanje, prav tako ni pomagala prenosnikom s procesorji Snapdragon k večji prodaji, zdaj pa so jo pridobili še ostali in tudi utegne povsem zvodeneti, saj zares atraktivnih storitev na osnovi umetne inteligence, ki bi delovale lokalno, skorajda ni.

Po podatkih podjetja Canalys, ki jih je to razkrilo za spletni portal Techradar, so prenosniki s procesorjem Snapdragon X v tretjem četrtletju prepričali vsega 720 tisoč kupcev ali z drugimi besedami 0,8 odstotka vseh, ki so kupili nov osebni računalnik. Že res, da ta statistika šteje tudi namizne PC-je, kjer opcije z omenjenim čipom še ni, vendar na trgu tako ali tako prevladujejo prenosniki. Dobro desetino jih odpade na Macbooke z Applovimi procesorji M, ostalo pa so razdelijo tisti z AMD-jevimi in Intelovimi, kot že leta. V tem pogledu se torej še vedno ni nič spremenilo. Ni bilo cunamija, komajda je pljusknil viden val.  

Še ob robu sejma IFA v Berlinu je prvi mož Qualcomma Cristiano Amon pred tremi meseci hitel poudarjati, kako zadovoljni so z rezultati pri teh prenosnikih. Dalo se je razumeti, da tako glede njihovih zmogljivosti in energijske učinkovitosti kot tudi glede prodaje. Pri prvih dveh postavkah mu lahko pritrdim, tudi mene so pretežno prepričali, toda o drugem je zelo verjetno pretiraval oz. ni bil povsem iskren. Saj, kako bi tudi izpadlo, če bi v isti sapi s hvalospevi izdelkom priznaval, da jih kupci prezrejo ali preskočijo in se raje odločijo za »inferiorne« s konkurenčnimi procesorji.

Za nespodbudno prodajo je zagotovo nekaj povsem logičnih razlag. Vsaj dve smo poudarjali že ob naših testih. S Snapdragoni so namreč pretežno opremljeni prenosniki, za katere je treba odšteti najmanj tisoč petsto evrov, pogosto kar več kot dva evrska tisočaka. Ravno na tistem Amonovem nastopu obljubljenih cenejših modelov ni zaslediti še nikjer. Tudi raznolikost ponudbe je skromna in od vseh bi za kakšno dobro ceno, ne izhodiščno, priporočal kvečjemu Microsoftovega Surface Laptop, mogoče še Dell XPS 13 in Lenovo Yoga Slim 7x. Druga, enako pomembna težava je kakopak združljivost programja s platformo ARM, ki kljub precejšnjemu napredku pri tokratnem poskusu še vedno šepa. Skoraj vsak napreden uporabnik in še toliko bolj podjetje s kakšno lastno programsko rešitvijo bo našlo kaj, kar ne bo delovalo ali če že, ne v polnosti in zadovoljivo hitro. Majhno in počasi naraščajoče število uporabnikov pa ne motivira razvijalcev, da bi se potrudili s prenosom programov v okolje ARM in nato še s posodabljanjem in odpravljanjem hroščev. Zato se glavnina kupcev raje odloči za preverjeno in zanesljivo delujočo opcijo. Microsoft, Qualcomm in vse ostale čaka še veliko dela, če želijo s tovrstnimi PC-ji zares doseči preboj. V kolikor je ta pri tako veliki bazi uporabnikov – Apple ima mnogo manjšo – in z računalniki ARM zgolj kot eno od (pretežno enakovrednih) opcij sploh možen.

The post Še enkrat več veliko pompa in malo učinka appeared first on Tehnozvezdje.

Procesorji M3 so za zdaj trije. Poleg »osnovnega« še M3 Pro in M3 Max – razlika je v številu jeder, največji velikosti na isto rezino silicija integriranega delovnega pomnilnika in hitrosti komunikacije med posameznimi enotami –, medtem ko bodo morali najbolj zahtevni uporabniki na M3 Ultra še nekoliko počakati. Glavna novost teh čipov je izdelava v procesu z velikostjo osnovnega delca oz. razmaka med njimi 3 nm, s čimer je Apple še enkrat prvi. Ostali so za zdaj namreč pri 5 nm in naslednjo stopnjo v razvoju, ki jo omogoča izdelovalec TSMC, kmalu pa menda tudi Samsung, šele preizkušajo.

Za nove procesorje seveda trdijo, da so zmogljivejši od prejšnjih, poleg tega, da prinašajo boljšo »zmogljivost na vat,« torej porabijo manj energije pri enakih zmogljivostih od prejšnje generacije. Pri tem je treba poudariti, da so bili procesorji M2 v osnovi »naviti« M1, z več moči, torej porabe, so dosegli boljše performanse. Kar pa se je odražalo tudi na večjem segrevanju in s tem potrebi bo učinkovitejšem hlajenju ali pa zniževanju zmogljivosti ob daljših obremenitvah. Navedbe o pohitritvi so nekoliko posplošene, nekonkretne in brez drobnega tiska. Apple navaja zgolj, da so zmogljiva jedra »do« 30 odstotkov hitrejša od tistih v procesorjih družine M1, varčna jedra pa do 50 odstotkov hitrejša od tovrstnih jeder v M1. Primerjava z M1 je očitno bolj ugodna in tudi Apple se najbrž zaveda, da tisti z računalniki, ki jih poganjajo procesorji M2, teh ne bodo menjali za nove z M3.

Morda večja pridobitev je do 65 odstotkov zmogljivejši grafični del, v nekaterih programih pa kar do 2,5-krat, ki poleg tega omogoča napredno senčenje Ray Tracing in Mesh shading. »Novi procesorji kažejo napredek, ki smo ga dosegli od predstavitve lastnih procesorjev M1,« so zapisali v Applu. Njihove navedbe o skoku zmogljivosti bo moral kdo podrobno preveriti, poleg tega pa so 10- do 20-odstotni skoki v posameznih generacijah nekaj povsem običajnega v procesorski industriji, občasno vidimo tudi večje. Realno je M1 predstavljal revolucionaren preskok, vse od takrat naprej pa so male izboljšave.

Od računalnikov so z novimi čipi za zdaj opremili Macbook Pro v 14- in 16-palčni izvedbi, medtem ko so 13-palčno dokončno opustili, in iMac z enakim 24,6-palčnim zaslonom kot doslej. Nasploh se računalniki niso spremenili, zgolj pri prenosnikih so dodali črno barvo, ki bo nekatere zagotovo zamikala. Cene se začnejo nekje pri 1700 evrih za namiznik in nad dvema tisočakoma za prenosnike. Osnovna konfiguracija iMaca še vedno vsebuje zgolj 256 GB diska in 8 GB delovnega pomnilnika. Slednje velja tudi za Macbook Pro, je tam diska v osnovi 512 GB. Zanimivo je, da sta naslednji stopnji pomnilnika pri prenosnikih s procesorji M3 Pro in M3 Max 18 in 36 GB namesto običajnih 16 in 32 GB. Novosti prihajajo v prodajo prihodnji teden, vsaj na večjih trgih, Slovenija utegne biti kakšen dan ali teden zadaj.

Fotografije: Apple

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Apple predstavil nove procesorje in z njimi osvežene, sicer pa že znane prenosne in namizne računalnike appeared first on Tehnozvezdje.

Samsung si je očitno zagotovil malenkostno prednost pred ostalimi proizvajalci telefonov in najboljše serije procesorjev (te vedno na začetku testirajo, kolikšne »hitrosti« zdržijo brez težav), saj bo menda Qualcomm Snapdragon 8 Gen 2 Mobile Platform for Galaxy, kakor naj ta sistem na čipu predstavljali, v Galaxyjih S23 tekel pri 3,36 GHz namesto pri največ 3,2 GHz. To je sicer samo takt glavnega, najbolj zmogljivega jedra, ostala štiri zmogljiva jedra (2+2) bodo kot pri vseh ostalih serijah tega procesorja zmogla 2,8 GHz, tri varčna jedra pa 2 GHz. Kolikošno hitrostno pridobitev bo to prineslo, je težko ugibati, za vsakdanjo uporabo verjetno nezaznavno, vsekakor pa jo bo v imidžu in marketinškem potencialu.

Ne glede na gigaherce bo ta procesor po vseh indikacijah precejšnja pridobitev. Še posebej za nas v Evropi, ki smo bili prejšnja leta primorani uporabljati Galaxyje S z Exynosi. Ti so se namreč v vseh testiranjih odrezali slabše kot Snapdragoni v ameriških izvedbah enakih telefonov. Tako glede zmogljivosti kot tudi trajanja baterije in kakovosti fotografij (ta je v veliki meri odvisna od obdelave signala s tipala, ki jo izvaja glavni procesor). Poleg tega menda druga generacija Snapdragon 8 predstavlja velik napredek v primerjavi s prvo, še posebej pri energijski učinkovitosti, glavni težavi lanskega procesorja. Bistveno so jo sicer Qualcommovi inženirji izboljšali že za Snapdragon 8+ prve generacije, za drugo generacijo pa še malenkost bolj.

Kar me pri tem skrbi, je še večja dominacija podjetja Qualcomm, kot smo ji že tako ali tako priča v zadnjem desetletju. Odkar je ameriška administracija ustavil Huawei in s tem tudi procesorje Kirin, se kolikor toliko konkurenčno trudi le še tajvanski Mediatek, vendar uspe prodreti v zelo malo telefonov višjega cenovnega razreda. Samsung je očitno nad slednjim z Exynosi vsaj za zdaj obupal in se bo usmeril kvečjemu v srednji in nižji razred, preostali prav tako lahko tekmujejo zgolj tam. Apple sicer razvija odlične, verjetno najboljše mobilne procesorje, vendar jih uporablja zgolj sam v svojih iPhonih in iPadih. Poskuša se sicer izviti iz Qualcommovega prijema za modeme in ostalo povezljivost, vendar še ni povsem tam, kar tudi kaže na izredno moč in navsezadnje odlične izdelke podjetja iz San Diega. Vendar smo na primeru Intela v svetu osebnega računalništva videli, da lahko korporacija brez resne konkurence sčasoma preveč zaspi in jo nato predrami šele resno izgubljanje tržnega deleža. Vmes pa uporabniki nekaj let dobivamo zelo mlačne nadgradnje in tudi kakšno povsem neposrečeno serijo procesorjev (to se sicer Qualcommu že v zdajšnjem položaju zgodi na vsakih nekaj let).

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Procesorji Snapdragon v telefonih Samsung Galaxy S23 so dobra in slaba novica appeared first on Tehnozvezdje.

Tako sem na Aira namestil, kar mi je prišlo na misel in kar običajno uporabljam na svojem primarnem računalniku (sicer z Windows 10, a to niti ni pomembno, saj programi večinoma obstajajo za oba operacijska sistema). Poleg uporabe za “službo” in zabavo, sem poganjal še sintetične teste in na vse načine poskušal določiti, kako hiter je dejansko ta procesor. In ugotoviti, kje je vendarle kakšen kompromis. Nisem prepričan, da sem ga našel, M1 je res nekaj posebnega.

Tako za začetek ponujal video, v katerem povem vse bistveno o tem procesorju in novih računalnikih. Najprej nekaj o tem, kakšen je Macbook Air kot prenosnik in kako se primerja s konkurenco. Nato pa odgovorim na glavne vidike, ki te zagotovo najbolj zanimajo glede M1. Ta vprašanja so našteta spodaj, v videu pa se to začne na 9 minuti in 40 sekundah.

• Kakšne so zmogljivosti računalnika? Je procesor res tako noro hiter, kot vsi trdijo, da je?
• Kakšna je s prehodom na arhitekturo Arm pridobitev v trajanju baterije, če sploh je?
• Kako delujejo programi, ki še niso prilagojeni za novo arhitekturo? So s tem kakšne težave?
• Je zaradi zgornje točke ali drugih potencialnih začetnih težav najbolje še malo počakati z nakupom?
• Odločanje med Macbookoma Air in Pro – je slednji vreden dodatnih tristo evrov?
• Razvpita diskusija glede pomnilnika – je 8 GB res premalo in kaj naj storijo uporabniki, ki želijo 32 GB ali več?
• V kakšen položaj vse skupaj postavlja “starega” Aira z Intelovimi procesorji, ki je trgovcem še ostal na zalogi?

Seveda bom tako o M1 kot Macbooku Air tudi še podrobneje pisal, za začetek pa je tu video, da čakanje na informacije ne bo predolgo.

The post Apple Silicon M1 in Macbook Air – Odgovori na vsa pomembna vprašanja (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Prehod z Intelovih na svoje procesorje pri računalnikih Mac je Apple oznanil na junijskem dogodku, prvem iz letošnje serije spletnih prenosov, ki je nadomestil siceršnjo konferenco WWDC. Takrat so tudi napovedali, da prvi model na novi osnovi lahko pričakujemo še letos. Obenem pa tudi še kakšnega z Intelovim procesorjem, saj ti ne bodo kar tako izginili iz ponudbe in prodaje, pa tudi ne iz podpore, kar bo seveda še toliko bolj pomembno za vse uporabnike, ki jim ti računalniki predstavljajo nezamenljiva delovna orodja. Vse od junija sem pa ni bilo nikakršnih zanesljivih špekulacij, kaj in kdaj dejansko namerava Apple najprej predstaviti in poslati v trgovine na novi platformi. Največkrat so poznavalci razmer omenjali ali reinkarnacijo Macbooka z 12-palčnim zaslonom ali Macbooka Air z drugačnim procesorjem. Toda slišali smo lahko tudi ugibanja o Macbookih Pro, tako s 13- kot s 14-palčnim zaslonom ter namiznih modelih iMac in Mac Mini.

Zdaj Bloombergov novinar Mark Gurman, eden najbolj znanih in zanesljivih med tistimi, ki razkrivajo prihajajoče novosti z jabolčnim znakom, napoveduje Macbooka Air ter Macbooka Pro. Po njegovih besedah ta čas že izdelujejo Macbook Air ter 13- in 16-palčni Macbook Pro z novimi procesorji. Manjša dva, tako Gurman, sestavljajo v tovarnah podjetja Foxconn (Hon Hai), in ta dva sta v proizvodnem procesu nekoliko dlje, zato naj bi ju skoraj zagotovo predstavili prihodnji teden. Večji Macbook Pro pa nastaja v tovarnah podjetja Quanta Computer in ta proizvodnja nekoliko zaostaja, a še vedno bi lahko na predstavitvi napovedali tudi ta model, vendar verjetno z malce kasnejšim datumom začetka prodaje. Zelo verjetno pa Apple ne bi pripravil dogodka že v začetku novembra, če ne bi nameraval še ta mesec začeti prodaje novih prenosnikov.

Tako Air kot oba Pro-ja naj bi bili sicer identični poznanim modelom z Intelovimi procesorji, vendar z zamenjanim silicijem. Ta bo tako po Gurmanovih napovedih kot tudi po predvidevanjih drugih poznavalcev temeljil na »procesorju« A14 Bionic, ki že poganja družino telefonov iPhone 12 in tablico iPad Air. Bo pa čip v računalnikih skoraj zagotovo deloval pri višjih frekvencah, ker bodo inženirji lahko zagotovili boljše hlajenje (verjetno še vedno brez ventilatorjev), morda bo imel celo več jeder, pa tudi zmogljivejši grafični del. Medtem ko bodo verjetno deli za umetno inteligenco, za varno shranjevanje občutljivih informacij in ostali identični, kot jih poznamo z mobilnih naprav.

Apple je junija bolj v marketinščini pojasnil, čemu sploh ta sprememba. Kot poudarja analitik Patrick Moorhead, bo zdaj čas za podrobnejšo razlago, kaj sprememba procesorjev prinaša. V čem bodo zaradi nje na boljšem končni uporabniki. Med možnostmi so daljše trajanje baterije, popolna tišina pri delovanju računalnikov, stalna povezanost v mobilna omrežja, še boljša integracija z mobilnimi napravami in seveda tudi nižje cene, kajti Apple naj bi pri vsakem posameznem računalniku znižal stroške za sestavne dele za sto do dvesto evrov.

Potem bodo pomembni še vidiki, kot so združljivost obstoječih programov in zunanje strojne opreme z novo platformo, spremembe – tako pozitivne kot negativne – za razvijalce programov, konkretnejša časovnica celotnega prehoda, ki naj bi trajal dve leti, in še kaj.

Poleg novih Macbookov bi lahko Apple v torek obelodanil še kakšno novost. Med kandidati so denimo »ploščice« AirTags, ki bodo pomagale pri natančnem lociranju izgubljenih naprav znotraj stanovanja. Seveda tistih naprav, ki že imajo čip za brezžično oddajanje na ultraširokem območju (ultra-wideband). Tak je denimo iPhone 12, zvočnik Homepod Mini, verjetno bo tudi daljinski upravljalnik prihodnjega modela predvajalnika Apple TV (tudi ta se lahko prikaže v torek), pa najbrž kar večina prihajajočih Applovih naprav. Med kandidati za skorajšnjo predstavitev so še čezušesne slušalke Airpods Studio in (znova) posodobljeni iPad Pro, a po nekaterih informacijah bi lahko oboje pri Applu zamaknili v pomlad.  

The post Prihodnji teden prihajajo Macbooki z Applovim procesorjem, toda kateri? appeared first on Tehnozvezdje.

Zanimivo je, da se je Intelu ob vsem zavlačevanju in težavah s prehodom na naslednje zmanjšanje razmaka med osnovnimi elementi na vezju poklopilo spajanje dveh desetic. Procesorji z desetimi nanometri bodo predstavljali deseto generacije družine Core. Podjetje je sicer lani že izdalo enega predstavnika prejšnje generacije z 10 nm, vendar ta ni bil namenjen prenosnikom ali namiznim računalnikom, ki jih srečujemo vsak dan. Pri novi generaciji so najprej na vrsti procesorji za najbolj pogoste prenosnike, zmogljivejši, tako »mobilni« kot namizni, ter ultravarčni pa pridejo na vrsto kasneje. Prvi primerki, na voljo bodo kot i3, i5 in i7, bodo največ štirijedrni (verjetno i3 tudi dvojedrni) in z osmimi programskimi nitmi ter maksimalnim taktom 4,1 GHz ter grafičnim taktom 1,1 GHz. Vgrajena pa bo tudi podpora za protokol prenosa podatkov Thunderbolt 3 s štirimi »stezami«, kar pomeni do 40 Gb/s. Procesorji bodo na voljo v treh izvedbah tipične porabe – 9 W, 15 W in 28 W. Prva bo verjetno imela oznako Y, drugi dve pa U, tako kot doslej. Najpogosteje se proizvajalci odločajo za srednjo možnost, nekateri, ki želijo več zmogljivosti in lahko zagotovijo ustrezno hlajenje, pa za 28 W. Konkretnih oznak procesorjev še ni, a verjetno bodo v slogu i5-10210U.

Glavno vprašane je seveda, kaj je Intelu uspelo pridobiti s prehodom na manjše razdalje in s tem tudi manjša jedra, ki naj bi se v teoriji manj segrevala. Hitrostno, kot vse kaže, vsaj pri teh prvih procesorjih ne bo bistvenega prirastka. Mogoče kakšnih deset odstotkov glede na prejšnjo generacijo. Zato najbrž ne bo treba  nujno čakati na nove modele ali se odpovedati nakupu prenosnika s procesorjem osme oz. devete generacije Core. Razen za specifične potrebe in želje.

Novi čipi namreč prinašajo določene prednosti na drugih področjih. Predvsem grafičnem, kjer bi bila lahko pohitritev tudi dvakratna. Kar je v navezi z izboljšanim zapisovanjem videa odlična novica za tiste, ki na prenosnikih montirajo video in opravljajo drugo resno delo, še vedno pa verjetno malo premalo za prave igričarje. Veliko hitreje naj bi se izvajale aplikacije, zasnovane na umetni inteligenci, in v procesorju je že osnova za povezovanje v brezžična omrežja po najnovejšem standardu Wi-Fi 6. Precej megleno so v Intelu predstavili pridobitve glede trajanja baterije, saj so zgolj navedli, da bi prenosniki lahko omogočali do 16 ur gledanja videa in 9 ur ali več »običajnega« dela. Kar pa je približno tako, kot če bi dejal, da avto lahko porabi od šest do devet litrov bencina na sto km. Na kratko – ne pričakujem velikih sprememb glede avtonomije, drugače bi jih Intel zelo na glas razglašal. Obljubili pa so, da se bodo računalniki iz spanja zbujali v manj kot eni sekundi.

Glede na to, da sta Thunderbolt 3 in Wi-Fi 6 vgrajena na sam procesor, vsaj krmilniki zanju, bi lahko to pomenilo večjo penetracijo prenosnikov s tovrstnimi zmožnostmi. Toda proizvajalci bodo morali še vedno dodati določene čipe in komponente za ti dve funkcionalnosti in prav lahko si predstavljam, da se pri mnogih modelih zaradi zasledovanja čim nižje cene za dejansko podporo enemu ali drugemu standardu ne bodo odločili.

Tako vsaj po prvih informacijah kaže, da je Intel vendarle izvedel prehod na 10 nm bolj zaradi imidža kot zato, ker bi lahko z njim ponudil resen napredek. Toda pustimo se presenetiti, morda bodo prenosniki z novimi procesorji kot celota vseeno bistveno boljši od zdajšnjih, ki večino opisanega že lahko premorejo, a ne tako dobro integrirano in optimizirano.

Fotografiji: Intel

The post Intel gre končno na 10 nm, prave koristi še niso vidne appeared first on Tehnozvezdje.

Linija Macbook Pro je bila v zadnjih letih deležna obilo kritik, padale so celo tožbe nezadovoljnih uporabnikov, nekateri so se zaradi težav celo odpovedali prenosnikom z jabolčnim logom in presedlali k okenski konkurenci. Pa sploh ni šlo za odpovedi, sesuvanje ali kaj podobnega, ampak so bile tipkovnice, pri katerih so tipke vpete oz. se premikajo po principu metulja (ne škarij, kot je običajno), izjemno nezanesljive. Nekaterim uporabnikom so povsem odpovedale, drugi so se spopadali z večkratnimi priittisski, tretji z izušanjm črk. Za nove prenosnike so v Applu uporabili drugačen material za tipkovnice, kar naj bi jih naredilo bolj odporne proti zaznavanju več pritiskov naenkrat ali nezaznavanju pritiskov. Ker pa teh prenosnikov še nihče nima v rokah in jih tudi še niso razstavili v neodvisnih laboratorijih, je za zdaj še težko reči, kakšne so res izboljšave. Tudi nimamo odgovora na vprašanje, zakaj vztrajanje pri tej zasnovi tipkovnic, razen morda zato, da računalniki lahko ostajajo čim bolj tanki. A v vsakem primeru je smiselno ob nakupu pogledovati k novim modelom, čeprav se običajno najbolj splača kupiti prejšnjo generacijo. Tokrat zaradi slabo premišljenih tipkovnic to ne velja, razen za koga, ki ima večino časa prenosnik priključen za zunanji monitor in tipkovnico.

Apple je tudi razširil program servisiranja tipkovnic na vse tri prejšnje generacije »metuljev«, kajti poprej so brezplačna popravila ponujali samo za prvi dve generaciji. Sicer pa so 15-palčni Macbooki Pro dobili tudi možnost osemjedrnega procesorja core i9 devete generacije. Ta je vgrajen v konfiguraciji s 16 GB pomnilnika, 512 GB diska SSD in grafično kartico Radeon Pro 560X, ki bo v Sloveniji verjetno stala blizu 3500 evrov (v Nemčiji 3300). Šeststo evrov cenejša osnova je po novem šestjedrni core i7, prav tako devete generacije, skupaj s prav tako 16 GB pomnilnika, 256 GB SSD-ja in Radeonom Pro 555X. V Applu trdijo, da je novi osemjedrni model v povprečju za 40 odstotkov hitrejši od lanskega s šestjedrnim procesorjem in dvakrat hitrejši od prejšnje konfiguracije s štirijedrnikom.

Pri 13-palčnem modelu še naprej ostaja zgolj možnost štirih jeder, za več se najbrž ne bi izšlo s hlajenjem, in osme generacije procesorjev. Sta pa i5 in i7, ki sta na voljo, v »turbo« načinu za 300 MHz hitrejša. Osnovna nemška cena za trinajstico je dva tisoč evrov, kar vključuje i5, 8 GB pomnilnika in 256 GB diska. Skok na i7, 16 in 512 GB pa ceno potisne že nevarno blizu trem tisočakom.

Naslovna fotogafija: Apple

The post Ko je glavna novost pri osveženih prenosnikih – tipkovnica appeared first on Tehnozvezdje.