Že lanski CMF Phone 1 se je večkrat znašel v mojih nakupnih priporočilih, saj ste za manj kot 200 evrov dobili in pravzaprav še dobite res zanimivo napravo, ne samo oblikovno, ampak tudi z lepim in velikim zaslonom OLED, spodobno  kamero, veliko baterijo in še čim, v čemer ga niti nekateri za 300 evrov in več ne prekašajo. Letošnjemu so, nekoliko nepotrebno dodali oznako Pro, vendar tudi odpravili določene glavne pomanjkljivosti. Toda najprej se moramo za hip zaustaviti pri zunanjosti, saj je ta res nekaj posebnega.

Telefon daje vtis, kot bi bil modularen oz. sestavljen in posameznih kosov, brez da bi jih nato pokrili. Sprednja stran je seveda dokaj klasična, morda z nekaj več črnine okrog 6,77-palčnega zaslona (17,2 cm) OLED z najvišjo (točkovno) svetilnostjo 3.000 kandel in osveževanjem do 120 Hz. Toda zadaj je nekonvencionalen s posamičnimi objektivi kamer, na katere je mogoče namestiti namenske (doplačljive) leče (makro in »ribje oko«), vidnimi vijaki in dekorativnim obročem v spodnjem kotu, kamor se namesti tudi vrvica za prenašanje. Magnetno je mogoče pritrditi nekakšno stojalo, ki je hkrati držalo za bančno kartico. Tudi dve od štirih barv – oranžna in zelena, poleg črne in bele – sta neobičajni in zanimivi. Le višina in širina (164 x 78 mm) nista najbolj ugodni, medtem ko debelina s 7,8 mm ni pretirana. Ob strani je še nova tipka, ki lahko zajame posnetek zaslona, vklopi diktafon in podobno. Ohišje je malenkostno zaščiteno pred zunanjimi vplivi po standardu IP54.

Procesor je nežno napredoval od lanskega, saj so uporabili Mediatek Dimensity 7300 Pro (namesto enakega čipa brez Pro), kar pomeni od 5- do 10-odstotno pohitritev. Delovnega pomnilnika je 8 GB, podatkovnega pa 128 ali 256 GB. Baterija premore kapaciteto 5.000 mAh in se polni z največ 33 W. Tokrat je vgrajen tudi NFC, tako da telefon za razliko od lanskega omogoča brezstično plačevanje.

Poglavitna izboljšava je v kamerah. Že v tem, da so zdaj na hrbtišču tri namesto ene same, pa tudi v tem, kakšne so. Glavna ima 50-milijonsko tipalo dokaj velike površine 1/1,57 palca in zaslonko f/1,88, s čimer bi morala biti med boljšimi ali sploh najboljša v cenovnem razredu do 300 evrov. Tudi teleobjektiv z dvakratno optično povečavo (pri 50-milijonskem tipalu velikost 1/2,88 palca) je neobičajen za ta razred, zraven pa še ultraširoka kamera z majhnim 8-milijonskim tipalom. Sprednja s 16 milijoni pik in povprečno vrednostjo zaslonke f/2,45 je ostala nespremenjena. Video je mogoče snemati tudi v razločljivosti 4K z elektronskim umirjanjem.

Telefon prihaja v prodajo z Androidom 15 in preobleko Nothing OS 3.2, zanj naj bi zagotovili tri posodobitve do Androida 18 ter šest let varnostnih popravkov. Na nemškem Amazonu že lahko prednaročite različico s 128 GB, skupaj z novimi slušalkami, za 249 evrov (tolikšna je sicer priporočena cena brez slušalk). Sam telefon bo na voljo prihodnji teden, verjetno pa se bo bolj splačalo izbrati izvedbo z 256 GB, ki naj bi bila dražja samo 30 evrov.

The post Drugačen, odbit in predvsem zelo obetaven glede na ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Gre sicer za telefona nižje razreda, ki se med seboj zelo veliko ne razlikujeta. Še najbolj v tem, da Phone (3a) Pro vsebuje naprednejšo telefoto kamero in nudi eno barvo več.

Znova gledamo dokaj oglata telefona, vendar na robovih dovolj zaobljena, da ne bosta neprijetna za dlani. Ohišje, ki ni ravno majhno, je lahko belo, črno ali modro pri (3a) in sivo ali črno pri (3a) Pro. Zaščiteno je pred zunanjimi vplivi, in sicer po standardu IP64, kar pomeni, da se lahko zmoči, vendar padca v vodo morda ne preživi.

 V vsakem primeru kupec dobi 6,77-palčni zaslon OLED polne visoke ločljivosti z milijardo barv (10 bitov), osveževanjem do 120 Hz in 800 oz. v zunanjem načinu 1.300 kandel polnozaslonske svetilnosti, ter do 3.000 kandel točkovne. Prav tako tudi baterijo s 5.000 mAh kapacitete in žičnim polnjenjem do moči 50 W ter procesor Snapdragon 7s tretje generacije, kakršnega smo denimo srečali v Xiaomijevem modelu Redmi Note 14 Pro+ 5G in se je tam dobro izkazal. Nothing se hvali tudi z dokaj velikim razpršilnikom toplote, kar naj bi pripomoglo k dobremu hlajenju.

Medtem ko bo »osnovni« model na voljo v pomnilniških kombinacijah 8+128 GB za 329 evrov in 12+256 GB za 379 evrov, bo Pro mogoče kupiti le v drugi različici za 459 evrov.

Glavna kamera je pri obeh 50-milijonska z dokaj velikim tipalom (površine 1/1.56 palca) in zaslonko f/1,88, prav tako dokaj povprečna ultraširoka z 8-milijonskim tipalom. Phone (3a) ima poleg tega še teleobjektiv z dvakratno optično povečavo in majhnim 50-milijonskim tipalom (zaslona f/2,0). Za Phone (3a) Pro so izbrali naprednejši periskopski objektiv s trikratno povečavo in zaslon f/2,55 in 50-milijonskim tipalom velikosti 1/1,95 palca. Tudi razpostavitev kamer je nekoliko drugačna, Pro je tu bolj zanimiv. Selfijevska kamera Pro-ja vsebuje 50-milijonsko tipalo, običajnega pa 32-milijonskega.

Vsaj Phone (3a) je že naprodaj, Pro tudi prihaja kmalu, še vedno pa je mogoče po dokaj dobrih cenah kupiti predhodnika (tam ni bilo izvedbe Pro), ki po lastnostih ne zaostaja dosti, verjetno ima celo boljšo ultraširoko kamero.

Risbe: Nothing

The post Ta dva telefona sta veliko boljša kot NIČ appeared first on Tehnozvezdje.

Izpostavljena lastnost tega telefona je njegova zadnja stran, saj se skozi steklo vidi v »notranjost«, tam določene elemente pa obkroža pas svetečih diod, zato se namesto klasične svetilke ob fotoaparatu in tudi sprednje lučke za obvestila prižge svetlobna grafika  (Glyph), ki jo je mogoče tudi malo prilagajati. Spodnja črtica pa služi tudi za prikaz, do kam je že prišlo polnjenje telefona, kadar je priklopljen na kabel (podpira sicer tudi brezžično polnjenje, a med tem postopkom ni mogoče gledati svetil, kajti tuljava za Qi je, kakopak, prav tako zadaj). Koliko je ta zadeva uporabna ali sploh smiselna, ker običajno telefona ne odlagamo na mizo ali kamorkoli drugam z zaslonom navzdol, vsekakor pa je zanimiva vsaj toliko kot (večbarvna) osvetlitev igričarskih telefonov.

Sam dizajn nedvoumno spominja na iPhone 12 ali 13 in je nekoliko oglat. Prozorno hrbtišče, ki razkriva posamezne komponente oz. bolj njihove zgornje stranice in nekaj vijakov, je nenavadno in bo najbrž pritegnilo kakšen pogled. Težko sodim, koliko se bodo na steklu poznali prstni odtisi, in ker sem telefon večino časa imel v ovitku, tudi o tem, kako spolzek je, vendar ne bi smel biti pretirano. Obliko in kar precejšnja širina in debelina pa ga naredita rahlo neprijetnega za držanje. Ni krize, toda z nekaj več zaobljenosti in s kakšnim mm manj bi zadeva konkretno pridobila pri ergonomiji. Masa se zdi v redu in tudi izkoriščenost sprednje strani z zaslonom, ki je definitivno bistveno boljša kot pri vzorniku, pri čemer so robovi na vseh straneh simetrični, luknja za fotoaparat pa v levem kotu zelo nevpadljiva. Aluminijasto ogrodje je še vedno dokaj redko pod 500 evri, in izdelava se zdi v redu.

Zaslon tega telefona je vrste OLED, kar vsekakor pozdravljam, in ponuja tudi osveževanje s 120 Hz. Kolikor sem uspel ugotoviti, samodejno preklaplja le med 60 in 120 Hz, toda pomikanje po vmesniku in vsebini je lepo tekoče. Koliko pa ima vpliva na baterijo, žal ne morem reči. Sicer se zaslon zdi lepo barvit in tudi na soncu je solidno viden, čeprav je kakšen drug iz tega cenovnega razreda v tem pogledu boljši. Morda je na to malo vplivala nameščena zaščitna folija. Čitalnikih odtisov je integriran v zaslon, vendar ga v kratkem času žal nisem uspel preizkusiti. Stereo zvočnika sta se zdela v redu, zagotovo nič slabša kot pri konkurenci.  

Za delovanje skrbi procesor Snapdragon 778G+ in glede zmogljivosti oz. zglednega delovanja nimam nikakršnih skrbi. Tako zaradi tistega, kar sem uspel preizkusiti, kot zaradi izkušenj z lanskimi telefoni s podobnim procesorjem (brez plusa), ki so se v (nižjem) srednjem razredu odlično izkazali. Reč se da dobiti tudi z 12 GB delovnega pomnilnika, a sam bi se odločil z različico z 8 GB in 256 GB prostora za podatke, ki se zdi cenovno najbolj konkurenčna, obe pomnilniški količini pa sta več kod zadostni. Za povezovanje je na voljo tudi 5G, ki preverjeno deluje tudi v Sloveniji, saj se je Nothing Phone (1) vključil v Telemachovo omrežje pete generacije. Od povezljivosti velja omeniti še Wi-Fi 6.

Fotografija je tisto področje, kjer novinci, pa tudi že uveljavljeni igralci, pogosto padejo na izpitih. Pregorijo v preveliki želji, če uporabim najbolj zguljeno športno reklo. Proti vsem pričakovanjem pa se prvi NičFon odreže enako dobro ali bolje kot marsikateri telefon mnogo bolj uveljavljenih znamk za podoben denar. Podrobnejša primerjava sledi, toda Pixel 6a ga rahlo poseka le v reprodukciji barv, kar pa je pogosto bolj stvar preferenc in je zato objektivno ocenjevanje rahlo nesmiselno, v dinamičnem razponu in v detajlih, še posebej tam, kjer HDR pusti posamezno območje fotografije nekoliko presvetlo. Nepričakovano dobri so tudi rezultati v nočnem načinu, medtem ko je portretni povprečen, ob robovih se običajno kaj izgubi in ostrenje je nekoliko intenzivnejše . Toda dejansko so fotografije z glavnega objektiva s 50 milijoni pik kakovostne, sploh za ta razred telefona, njihova obdelava je dovolj nevtralna in fotografska aplikacija je prijazna za uporabo. Preklapljanje med različnimi načini je enostavno in dostop do ključnih nastavitev (npr. preklop med privzeto in polno ločljivostjo) hiter. Ultraširoki objektiv s prav tako 50 milijoni pik, vendar manjših, in s slabšo optiko, ne daje tako prepričljivih rezultatov. V sredini je kar spodobno, proti robovom kakovost precej upade. Mogoče še bolj kot fotografije preseneča video (4K), ki ima v dobri svetlobi tudi dobre detajle (ko ni povsem idealna, se opazi, da je vse skupaj malce »mehko«) in spodobno dinamiko, pa tudi umirjanje je boljše kot pri marsikaterem drugem telefonu v tem cenovnem razredu, še posebej v razločljivosti 4K.

Baterija v tem telefonu premore 4500 mAh zaloge in za koliko časa je to, ne morem povedati. Prepričan pa sem, da zagotovo dovolj za cel da in še kaj. Polnjenje s 33 W ni bliskovito hitro, vendar tudi ne počasno. Medtem ko brezžičnega polnjenja do 500 (po pravici povedano kar tam do 700 ali 800) evrov ne srečamo prav pogosto in je zato pohvalno, da so ga pri Nothingu dodali.

Preobleka Androida je na tem telefonu minimalna, morda še bolj kot na Pixlu, kjer Google doda nekaj svojih (neodstranljivih) elementov. Zdaj lahko še upamo na ažurne in dolgo trajajoče posodobitve.

Prvi Oneplus je bil v mnogih pogledih izvrsten telefon za ne zelo veliko denarja, celo kot eden prvih je ponudil snemanje v razločljivosti 4K, toda imel je tudi nekaj zelo očitnih težav. Fotografsko ni bil nič posebnega, zvok videa je bil zanič, v Oneplusu so se zelo hitro sprli s podjetjem Cyanogen, ki je prispevalo androidni uporabniški vmesnik in še kaj sem verjetno že pozabil, navsezadnje je od takrat minilo osem let. Nothing Phone (1) je vsaj na prvi pogled še celo bolj dovršen izdelek, ki ne izkazuje kakšne večje hibe. Resda tudi v ničemer zares ne izstopa ali blesti, toda zdi se, da ponuja uravnotežen in celovit paket ter določene lastnosti, ki jih pri konkurenci za tako ceno pogrešamo. Celo foto-video del je podjetju uspelo presenetljivo dobro uglasiti, česar običajno pri manjših in mladih podjetjih ne vidimo. Če bo še podpora s posodobitvami programske opreme taka, kot jo napovedujejo, in se telefoni ne bodo kvarili, sta potencialna zadržka pred nakupom lahko samo povprečna ergonomija samega izdelka in kakšen telefon (druge, bolj uveljavljene znamke) iz višjega razreda na znižanju.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Dober zaslon OLED z osveževanjem 120 Hz
• Lep vmesnik in tekoče delovanje
• Konkurenčne kamere (za foto in video)
• Oblikovno zanimiv
• Zanimiva svetila na (prozorni) zadnji strani
• Dober nabor lastnosti za zahtevano ceno

GRAJAMO:

• Svetila ne prinašajo kakšne dodane vrednosti
• Oblika pomeni slabšo ergonomijo kot kje drugje
• Polnjenje ni posebej hitro

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post KRATEK TEST: Je Nothing Phone (1) novi Oneplus One? appeared first on Tehnozvezdje.

Ponudba slušalk v slogu Applovih Airpods ali Samsungovih Galaxy Buds je neizmerno velika. Na voljo je stotine različnih modelov med nekaj deset in nekaj sto evri. Tudi če odmislimo vse neznane kitajske, imajo uveljavljene znamke v ponudbi nekaj deset različnih izdelkov, ki so vsi tako ali drugače vredni vsaj bežnega pogleda. Res pa je, da je še vedno malo takih, ki bi za približno sto evrov ali manj ponujale večino zaželenih lastnosti, med njimi tudi aktivno dušenje hrupa. Doslej so nas v tem cenovnem razredu najbolj prepričale Huaweijeve Freebuds 4i, pogosto pa se v akcijah da dobiti tudi Samsungove Galaxy Buds Live (z boljšim zvokom, naborom lastnosti in kakovostjo izdelave, a manj prepričljivim odpravljanjem hrupa). Pei in druščina nas zdaj poskušajo prepričati, da njihov izdelek ponuja višjo modo, kot ostali za podobno ceno, in tudi lastnosti, za katere je treba pri drugih proizvajalcih plačati vsaj nekaj deset evrov več.

V središču je torej dizajn. Slušalke so malce podobne Applovim Airpods Pro, vendar s širšim »pecljem«. Razlikovalna lastnost pa je predvsem prozornost slednjega. In pod prozorno plastiko napis, ime izdelka. Zaradi tega so notranjo ureditev morali zelo prečistiti, da izpade lično. Slušalkici sta tudi ekstremno lahki, saj vsaka tehta vsega 4,7 g.

Kljub skoraj ničelni masi naj bi ponujali zgledno trajanje baterij. Z enim polnjenjem več kot pet ur poslušanja, skupaj z zalogo v škatlici, ki je prav tako prozorna in morda malce večja, kot bi bilo absolutno nujno, pa do kar 34 ur uporabe.

Za aktivno dušenje hrupa kajpak oglašujejo, da je »na najvišjem nivoju,« kar lahko takoj označimo za pretiravanje. Toda, če je vsaj približno solidno, je za zahtevano ceno v redu. Nastavljati je sicer mogoče dva nivoja, dinamičnega odpravljanja pa slušalke ne nudijo. Podobno je z zvokom. Za sto evrov ni treba, da je sijajen, mora pa biti vsak nadpovprečen, kajti dobro lahko zvenijo že precej cenejše slušalke.

Prednost teh je še v polnjenju, prek USB-C ali brezžično, dokaj zgledni aplikaciji za Android in iOS, hitrem »parjenju« in odpornosti na vlago ter poškropitve.

Vsekakor bo zanimivo videti, kako se bodo slušalke obnesle v praksi, kako dobro se bodo prodajale in ali se bo konkurenca odzvala z vgrajevanjem dodatnih lastnosti v svoje prihodnje, podobno cenovno umeščene modele, ali z zniževanjem cen. Trg se zdi zasičen, zagotovo pa končnih cenovnih nivojev še nismo dosegli.

The post Veliko hrupa za Nič ali slušalke, ki bodo sprožile pocenitve? appeared first on Tehnozvezdje.