Moderen in zelo uravnotežen telefon, ki mu pravzaprav manjka samo vodotesnost. Za 400 evrov (v prosti prodaji) težko dobiš kaj boljšega, še posebej glede energijske vzdržljivosti, bakreni dodatki pa tudi lepo popestrijo podobo.

Ocena: +4

HVALIMO

• dobro izdelano ohišje
• Soliden dvojni fotoaparat, še posebej za video
• Dolgotrajna baterija in hitro polnjenje
• Čisti in tekoče delujoč Android

GRAJAMO

• Zaslon je rahlo “bled”
• Zaščite pred vodo in prahom ni

Naš podrobren opis tega telefona.

Cenovni razred

Približno 400 € v prosti prodaji.

Nakup

Amazon

The post Nokia 7 Plus appeared first on Tehnozvezdje.

Lanska začetna linija »novih« Nokij izpod idejne zasnove druščine veteranov mobilniške panoge ni bila kdo ve kako navdahnjena. Neizvirno oblikovanje in prav nič izstopajoče strojne lastnosti je reševala dobra cena in dokaj čista namestitev Androida. Pri prvem so zdaj pokazali bistveno več domišljije, pri slednjem pa so z vstopom v iniciativo Android One storili še korak naprej. Saj ne, da bi sedem plus prinašal kakšno divje drugačno oblikovanje, ker je precej standarden velik telefon. Toda bakren stanski rob in še nekatere obrobe ga naredijo bistveno zanimivejšega. Všeč mi je tudi zadnja stran aluminijastega ohišja, ki ima po vzoru Pixla premaz za boljši oprijem (in manjšo vidnost prstnih odtisov). Že črna izvedba je fina, bela pa bi utegnila, še posebej za nasprotni spol, biti še privlačnejša.

Še veliko bolj od svetleča »bakra« pa pozdravljam precej sodobnejšo zasnovo. Potegnjen zaslon, bistveno manj robov okrog njega, dvojni fotoaparat, USB-C, prepoznava prstnih odtisov zadaj, pomnilniška kombinacija 4/64 GB. Vse to je prisotno in pravzaprav pogrešam predvsem zaščito proti vodi. Padca telefona na tla se niti ne bi bal, ker deluje res trdno. Je še nekaj drugih izpuščenih malenkosti, prav veliko pa ne. Vidi se, da je tokrat nekdo malo bolj razmislil, kaj naj izdelek premore. In tako so skupaj spravili precej lepo zaokrožen paket.

Najbolj pomembno od vsega je dejstvo, da stvar deluje hitro in odzivno in da ima lep, funkcionalen ter (vsaj v teoriji, bomo videli kako bo v praksi) vedno posodobljen operacijski sistem. V času testiranja je to pomenilo Android 8.1 in aprilski varnostni popravek, je pa takrat Pixel že dobil majskega. Procesor Snapdragon 660 več kot dobro skrbi za zadovoljstvo uporabnika, težko bi nepoučen kupec opazil razliko med tem telefonom in denimo Nokio 8 s Snapdragonom 835. Pri obeh se aplikacije odpirajo promptno, ob preklapljanju med njimi ni čakanja, pomikanje po vsebini je dovolj gladko (a ne tako gladko pri pri Pixlu). Sploh pa glavni čip v kombinaciji z baterijo, ki premore 3800 mAh, dela skoraj čudeže. Malo je danes zmogljivih mobilnikov, ki zdržijo dva dni med polnjenjem, Nokii 7 Plus to uspeva. A niti takrat, kadar ji zaradi prehudih obremenitev energije zmanjka prej, ni problema, saj se baterija napolni bliskovito hitro.

Zgoraj omenjeni šestpalčni zaslon z razmerjem dve proti ena in potegnjeno polno visoko ločljivostjo je mogoče še najbolj vprašljiva hardverska izbira. Panel LCD je na prvi pogled čisto lep in jasen (pik je pač dovolj za to velikost), je pa malo bled. Manjka mu barvne živahnosti in kontrastov, slika deluje sprana. Spet, da se požreti to pomanjkljivost, ampak to je eden večjih kompromisov pri tem izdelku. Vedno prikazanih informacij na izključenem zaslonu ni, pojavijo se samo takrat, ko dvigneš telefon. Kar je bolje, kot nič, a seveda ne idealno.

Potem pa fotoaparat. Res ima dve očesi – za običajen in približan pogled. Toda »zum« je bolj zasilne narave, tiste fotografije niso kdo ve kako kakovostne. Z osnovnega objektiva sicer prihajajo kar lepi posnetki. Pravilno osvetljeni, uravnoteženi, s solidno dinamiko in detajli. Spet bi bilo lahko, kot pri zaslonu, nekaj več življenja v barvah, ampak za ta cenovni razred bi si v bistvu težko želeli kaj bistveno boljšega. Drugi objektiv pa zaradi majhnih pik in slabe zaslonke (samo en mikrometer v primerjavi z 1,4 µm in f/2,6 proti f/1,75 ter dvojno fotodiodo pri glavnem objektivu) vse motive konkretno presvetljuje, da motivi niso povsem temni. Toda tako so praviloma izjemno svetli in določeni deli »prežgani«. Ročno se da to malo korigirati in dejansko 7 Plus ponuja dobre manualne nastavitve, vseeno pa je že sama zasnova drugega očesa preprosto premalo zmogljiva za kakšne resne posnetke.

Za video v tem cenovnem razredu 4K še vedno ni samoumeven. Ta Nokia omogoča snemanje v tej ločljivosti in posnetki so presenetljivo dobri, celo z dvakratno povečavo. Tu so barve in osvetlitev precej bolj uravnotežene, res ne morem pritoževati nad videom, ki ima tudi zelo čist zvok. To je verjetno posledica treh mikrofonov in algoritmov Ozo iz zdaj že ukinjene 360-stopinjske kamere. Sprednji fotoaparat ima sicer veliko megapik, a ni nič posebnega.

Še nekaj sodobnih pritiklin ima ta Nokia, med njimi bluetooth 5 in kar hitro povezavo wi-fi. Za LTE podpira zgolj hitrosti do 300 mb/s, kar pa je v bistvu trenutno še dovolj. Ohranili so tudi izhod za slušalke in režo za kartico microSD, če vgrajenih 64 GB ni dovolj. Si pa kartica deli prostor z drugo kartico SIM, zato obojega, kot pri večini telefonov, ne moreš imeti. Kot rečeno je programsko ta androidnik prav čeden, ne nadleguje z odvečnimi zadevami, vmesnik je eleganten in posodobitve bi morale prihajati redno.

Do slovenskih trgovcev in operaterjev v času zaključevanja tega besedila Nokia 7 Plus še ni prišla. Prav tako ne njena cenejša sestra 6.1, ki so jo napovedovali že za začetek maja. Upam pa, da prideta obe, še posebej pa 7 Plus. Za predvidenih 400 evrov v prosti prodaji ponuja veliko, škoda res za vodotesnost. Samsungov Galaxy A8 je v nekaterih pogledih boljši (zaslon, IP68, sprednji fotoaparat), v drugih slabši (zadnji fotoaparat, baterija) in tudi dražji. Telefoni za približno 300 evrov (Sony Xperia XA2, Huawei P smart) pa so opazno manj zmogljivi in dodelani. Letošnja pahljača telefonov Nokia si vsekakor zasluži pozornost, model 7 Plus še posebej.

The post Nokia 7 Plus: Nova kraljica srednjega razreda? appeared first on Tehnozvezdje.

Najbolj dovršen: Apple iPhone X

V boju za titulo najbolj vsestranskega telefona, pri katerem so kljukice pri večini želenih lastnosti in najboljše ocene za vse ključne vidike, v resnici ni veliko konkurence. Applovi in Samsungovi najdražji modeli so pričakovani pretendenti, Huaweiji se počasi bližajo, a še niso povsem tam, še malo bolj to velja za Xiaomije, LG-jem in Sonyjem vedno nekaj zmanjka. Zato je to res ameriško-korejski duel, v njem pa bi najbrž marsikdo pričakoval izpostavitev enega od galaktičnih pretendentov. Vendar se mi za običajnega kupca zdi jabolčna desetica navkljub astronomski ceni boljša izbira, pa tudi malo bolj premišljeno zasnovan in sestavljen izdelek. Naj pojasnim, zakaj.

Po dolgem čakanju je to končno povsem drugačen, res sodoben iPhone. Z novo podobo, razpotegnjenim zaslonom in minimalnimi robovi okrog njega. Da, tudi neslavno, ampak pretežno nemotečo zarezo na vrhu. Ta je poleg nujnosti za vgradnjo pomanjšanega Kinecta, ki skrbi za zelo zanesljivo prepoznavo obraza, zagotovo tudi v funkciji nove prepoznavne silhuete telefona. Kar se že kaže v množici posnemovalcev. Pa tudi z novim načinom upravljanja, ki temelji na potegih s prstom po zaslonu, ne več na tipkah, fizičnih ali navideznih. Mislim, da to je prihodnost in da se tu kaže več razmisleka, kot ga izkazujejo androidni proizvajalci, z Googlom vred.

Seveda pa ima iPhone X tudi izjemno lep in dobro kalibriran zaslon, fotoaparat (in videokamero) z dvema objektivoma, ki se lahko kosa z vsemi najboljšimi in ne pretirava pri obdelovanju posnetkov, morda najzmogljivejši mobilniški procesor (sistem na čipu), briljanten tudi pri energijski učinkovitosti, brezžično polnjenje, tisoče atraktivnih in lepše zasnovanih ter izvedenih aplikacij kot androidni soborci, nadgradnje operacijskega sistema zanesljivo vsaj dvakrat dlje od samsungov in ostalih, višjo vrednost na trgu rabljenih telefonov in še kaj. Obenem pa nima kupa funkcionalnosti z vprašljivo dodano vrednostjo, samo zato, da so lahko v prospektih.

Če kaj pogrešam, je to malo večji zaslon. In pa stalen prikaz glavnih informacij (»always-on display«). Poleg seveda klasičnih pripomb čez Applove odločitve, ki pa niso omejene samo na iPhoneX, npr. na zaprt NFC (ni Urbane, NLB Pay, …), nefleksibilnost domačega zaslona, skoraj nujnost uporabe programa iTunes in še kakšno malenkost. Toda te ne spreminjajo dejstva, da je X izvrsten telefon, ki ga je veselje uporabljati. In da bo to verjetno držalo tudi takrat, ko bo star tri leta. Kar pa se tiče cene – v prosti prodaji je res salamensko drag. Predrag. Toda iPhone je bil vedno eden od redkih telefonov, ki se ga splača kupiti pri operaterju z vezavo. Ker je cena na ta način konkretno nižja kot v prosti prodaji in ker pri slednji nihče ne niža vstopnega praga s takimi ali drugačnimi »norimi« akcijami.

Za las na drugem mestu: Samsung Galaxy Note8

Tule bi najbrž moral dati vsaj častno omembo Galaxyju S9 (ali S9+), pa se mi ta dvojica kolikor je dobra, ne zdi posebej prelomna. In ker Note8 zmore praktično vse, kar zmore S9+, ima še malenkost večji zaslon (da, tudi telefon je malo večji, in to bi lahko za koga predstavljalo glavno oviro) in pisalo S Pen ter je zdaj cenejši od »plusa«, je trenutno bolj smotrn nakup. Ampak, če smo že pri tem …

Največja vrednost za ceno

Odlična, a dražja izbira: Samsung Galaxy S8

Največ telefona za plačane evre verjetno zdaj ponuja lanski Galaxy S. Dovolj je cenejši, tako pri operaterjih kot v prosti prodaji, in dovolj blizu nasledniku, da ga enostavno ne morem spregledati. Res se z njim ne moreš hvaliti v kafiču in res ima zelo nerodno postavljen čitalnik prstnih odtisov, vse ostalo pa je bilo že lani super. Letos je samo v detajlih izboljšano. Mala osmica (in enako devetica) pa je tudi prava izbira za vse ljubitelje »ne prevelikih« telefonov. Vendar pa je S8+ prav tako precej ugodnejši kot njegov naslednik.

Za kupce, ki ne marajo vezave: Oneplus 5T

Kitajska povzpetniška znamka zdaj menja modele na pol leta, zato je jeseni predstavljeni 5T komajda še aktualen, saj v kratkem prihaja naslednik. Ne glede na to pa je za 499 evrov (s 64 GB prostora za podatke, kar bi moralo biti za večino kupcev dovolj) še vedno dober nakup in tudi njegova zasnova je že v skladu z najnovejšimi trendi. Pri vsem je ravno malo slabši od najboljših in manjka mu vodotesnost, vseeno pa daleč prekaša bolj ali manj vse opcije v srednjem cenovnem razredu. Slabost je edino to, da se ga ne dobi pri operaterjih.

Prihaja in obeta veliko: Nokia 7 Plus

Vsekakor upamo, da bo k njim zašla prva Nokia z zaslonom 18:9, ker po prvih vtisih ponuja zelo, zelo veliko za priporočenih 400 evrov v prosti prodaji. Omenjeni ekran je lep, četudi mu malo zmanjka pri kontrastnem razmerju in živahnosti barv. Soliden fotoaparat ima dva objektiva, zaradi česar omogoča dvakratni zum. Procesor je dovolj zmogljiv in hkrati varčen, ohišje izgleda dobro, še posebej v »bakreni« izvedbi, in je izdelano kot tank. Predvsem pa je nameščeni Android povsem čist, brez navlake, in ima zaradi certifikata Android One zagotovljeni vsaj dve leti ažurnih posodobitev.

Za varčne: Xiaomi Redmi Note 4

Veliki hit kitajskega Xiaomija ostaja kralj poceni telefonov, čeprav so predstavili že njegovega naslednika. Za 140 evrov (pa tudi za kaj več) preprosto ni mogoče dobiti boljšega mobilnika. Njegovo kovinsko ohišje je kakovostno in trdno, zaslon zelo lep za ta cenovni razred, prepoznava prstnih odtisov zanesljiva in hitra, delovanje zaradi procesorja srednjega razreda dovolj spodobno, tudi igre je mogoče igrati brez težav, fotoaparat ni najslabši, kar sem jih videl v zadnjem času. Manjka sicer NFC, je pa infrardeči daljinski upravljalnik in v programski opremi kup drugih dodatkov, androidne nadgradnje še kar prihajajo.

Zanimivi v srednjem razredu

Huawei P smart

Telefon, ki ga pravzaprav Huawei pod različnimi imeni in z malenkostnimi spremembami prodaja že nekaj časa. Izdelava je vedno solidna, velikost pravšnja, specifikacije lepo uravnotežene. Po novem so zaslon raztegnili na format dve proti ena in pri fotoaparatu dodali še drugo tipalo, kar pa se, roko na srce, pri kakovosti posnetkov ne pozna prav zelo. Pomnilnika je dovolj, procesor ravno še dovolj zmogljiv za vsakdanja opravila, trajanje baterije kar dobro. Na žalost je priključek še stari microUSB in posodobitve sistema so vprašljive. Pri operaterjih je to najcenejši od tistih telefonov, za katere se sploh splača razmišljati o vezavi, v prosti prodaji pa prav veliko več kot 250 evrov ni vreden.

Sony Xperia XA2

Hitrejši procesor, boljši fotoaparat, snemanje videa 4K, USB-C, bluetooth 5, vzdržljivejša baterija. V vsem tem je Sonyjev predstavnik boljši od Huaweijevega. Edino z nekoliko bolj staromodno podobo in razmerjem zaslona se je treba sprijazniti. Cena pa je marginalno višja.

Motorola Moto X4

Velika škoda je bila, da znamka Motorola zadnje leto ni bila prisotna na slovenskem trgu. Zdaj se počasi vrača in eden prvih modelov, ki so na voljo, je tudi lanski najbolj zanimiv pri Motoroli. Moto X4 ima zelo podobno zasnovo kot Sonyjev XA2, dodaja pa še dvojni fotoaparat (z dodatnim širokokotnim pogledom in zajemanjem portretov) ter osnovno vodoodpornost. Četudi Sonyjev Android ni pretirano ovešen z nepotrebnimi dodatki, je Motorolin še precej bližje čisti Googlovi viziji tega operacijskega sistema. Cena bi bila lahko za kakšen evro na mesec nižja, vseeno pa je to zelo atraktiven telefon srednjega razreda.

Naj za foto

Huawei P20 Pro

Mnogo proizvajalcev svoje izdelke hvali, kako transformativni da so na fotografskem področju. Za nobenega pa to ne drži bolj, kot za Huaweijevega P20 Pro s tremi objektivi. Pa ta zver ni na vrhu samo zaradi te strojne lastnosti, veliko potenciala ima tudi programski del. Še posebej »nočni način«, ki več sekund fotografira in zbira informacije z vseh tipal, nakar vse skupaj združi v en osupljivo svetel in oster posnetek. Drugod je treba zver ves čas nekoliko miriti, ker algoritmi preveč poudarjajo določene barve, kontraste in ostrenje robov, toda kdor se potrudi, lahko z nekaj ročnega nadzora in vaje dobi odlične rezultate.

Google Pixel 2 (XL)

Povsem drugačen pristop je ubral Google pri svoji liniji Pixel. Zgolj en objektiv in razen možnosti pod/nadosvetljevanja nobenih možnosti, čista »trotlca«. Vendar z daleč najboljšimi algoritmi, zaradi česar so fotografije pogosto tako dobre, še posebej glede dinamičnega razpona, da je težko verjeti. Pixel 2, še posebej večji in na pogled modernejši XL, zaostaja na nekaterih drugih področjih, ni naprodaj v Sloveniji in nikakor ni poceni. Toda fotografsko je trenutno moj najljubši telefon, zato si absolutno zasluži omembo.

Naj za video

Sony Xperia XZ2

Niti P20 Pro niti Pixel ne blestita pri videu. Drugi se pri snemanju ne more zanašati na podobne trike kot pri statičnih podobah, prvi je dober samo pri polni visoki ločljivosti, 4K mu ne gre na podobnem nivoju. Zato lahko vskoči Sonyjeva najnovejša Xperia s celo zakladnico videografskih možnosti in dobro kvaliteto posnetega. Manjka pravzaprav samo možnost snemanja s 60 sličicami na sekundo pri 4K, drugače pa so tu »pravi« HDR, superpočasni posnetki, možnost izbiranja kodeka (s prostorom varčnejši h.265 ali starejši in bolj združljiv h.264), ročne nastavitve in tako naprej. Če kdo, Sony obvlada video.

Robustneži

V Sloveniji je bila vsaj v preteklosti ta kategorija kar priljubljena, precej bolj kot v drugih evropskih državah. Zaradi mnogo več vodotesnih telefonov je mogoče malo izgubila na veljavi, tudi modelov je v zadnjem času bistveno manj. Če res rabiš telefon, ki prenese padce na tla, je moj nasvet nakup enega od tistih, za katere so na voljo dobri zaščitni ovitki. A če bi vseeno raje že v osnovi zaščiteno reč, sta tule dva predloga.

Crosscall Action-X3

Francoska znamka je po prvih bolj neposrečenih poskusih končno pripravila nekaj zglednega. Ni to vrhunski telefon in manj trpežni so za podobno ceno bistveno naprednejši, a lastnosti za v naravo ali za na gradbišče so v redu in cena ni pretirana.

AMG X2 SE

To pa je še en kitajski primerek za kupce, ki od robustneža želijo nekaj več zmogljivosti. Tu je procesor iz višjega razreda, več pomnilnika in shrambe, dodana je prepoznava prstnih odtisov in tako naprej. Ali je to boljša možnost kot kakšen Galaxy ali iPhone v resni zaščiti, pa naj presodi vsak sam.

The post Kateri telefon naj kupim? (pomlad 2018) appeared first on Tehnozvezdje.

Kot je poudaril šef marketinga Pekka Rantala, jih še posebej veseli dejstvo, da so njihove izdelke sprejeli tudi mlajši kupci, ki jim znamka Nokia ne pomeni prav veliko. To namreč poznajo predvsem tisti, ki so mobilnike uporabljali že pred jabolčno-androidnim bumom. Kar dve tretjini telefonov Nokia so namreč kupili potrošniki, mlajši od 35 let. Svojo nišo sicer po besedah glavnega direktorja Floriana Seicheja vidijo tako na presečišču običajnih in pametnih mobilnikov in v segmentu med 150 in 300 evri. Prva naloga je sicer pridobivanje tržnega deleža, vendar pa direktor za srednjevzhodno evropo Alberto Matrone poudarja, da tega ne počnejo na račun dobičkonosnosti in da so že dokazali, da ne nižajo cen v želji po čim večji prodaji.

Letos so v Barceloni predstavili pet novih izdelkov. Znova so presenetili s sodobno različico klasike iz preteklosti. Tokrat je to »banana« 8110 (na zgornji fotografiji), ki je bila znana tudi kot mobilnik iz filma Matrix. Nova ima podporo za omrežja LTE, stala pa bo sto evrov.

V androidni liniji so novi Nokia 1, Nokia 6, Nokia 7 Plus in Nokia 8 Sirocco. Od teh je šestica osvežitev lanskega modela, ostali pa so novinci. Tudi v prihodnje nameravajo predvsem vsake toliko časa izdati novo različico modela z že znano oznako, dodati pa še kakšnega novega. Ena od izstopajočih lastnosti je skoraj čista namestitev Androida s posodobitvami, ki so hitrejše kot pri večini drugih proizvajalcev.

Nokia 1 je poceni telefon, njegova cena bo prav tako okrog stotih evrov, s sistemom Android One. Kupce bo nagovarjali predvsem z barvitostjo in živahnostjo, ni tipičen cenen in dolgočasen mobilnik. Nova šestica je podobna kot lanska, a precej bolj zmogljiva, med drugim ima procesor snapdragon 630 in priključek USB-C, pa tudi boljši fotoaparat. Bo tudi malo dražja, saj bo priporočena maloprodajna cena 340 evrov.

Morda najbolj zanimiv telefon je Nokia 7 Plus, ki bo za malo manj kot petsto evrov ponujal prijetno ohišje z velikim, šestpalčnim zaslonom razširjene polne visoke ločljivosti (seveda 18:9), dvojni fotoaparat z oznako Zeiss, procesor snapdragon 660 in dokaj veliko baterijo s kapaciteto 3800 mAh, kar bi moralo zagotavljati dolgotrajno delovanje z enim polnjenjem. Po drugi strani pa je Nokia 8 Sirocco bolj izdelek za imidž kot za resne prodajne številke, česar se verjetno v HMD-ju tudi sami zavedajo, čeprav tega javno ne priznajo. Ta model ima stekleno-kovinsko ohišje in v roki deluje res premijsko. Zaslon je OLED z diagonalo 5,5 palcev in še klasičnim razmerjem, proti strani je rahlo ukrivljen v slogu Samsungovih Galaxyjev S. Tudi tu je vgrajen dvojni fotoaparat, ki malo štrli, vendar morda ponuja visoko kakovost. Cena bo verjetno presegla 900 evrov, zato bo ta izdelek težko tekmoval z omenjenimi korejskimi tekmeci, pa tudi s tistimi iz Amerike.

The post Nokia se že vzpenja med peterico in letos kani še višje appeared first on Tehnozvezdje.