Fotoaparat že desetletja deluje na enak princip in zanimivo je, da tega ne spreminjajo niti najnovejši brezzrcalni modeli, ki so jih zasnovali povsem na novo. Med objektivom in filmom ali tipalom je zaklop, ki se na kratko – odvisno od časa osvetlitve, ki ga nastavi ali fotograf ali fotoaparat glede na ostale parametre – umakne oz. odpre, da svetloba pade na sredstvo zajemanja. Pri telefonih zaklopa ni, zato tudi ne zanj značilnega škljoca, ko skoči gor in spet nazaj dol. Prav tako ne lamel za spremenljivo zaslonko, razen pri redkih izjemah. Sistem enostavno vključi tipalo, kadar ga mora. Vsak od načinov ima prednosti in slabosti. Canonov inženir je na vprašanje, zakaj so pri modelu EOS R oz. razvijajočem se sistemu s povsem novim bajonetom ohranili zaklop, poudaril, da hočejo in želijo imeti popolno kontorolo nad tem, kar pade na tipalo. Po drugi strani pa s tem odpadejo triki računske fotografije, ki jih najbolj opazno razvijata omenjena telefonska proizvajalca.

Odsotnost zaklopa v kombinaciji z dokaj majhnim tipalom ter veliko računsko močjo omogoča marsikaj, česar pri klasičnih fotoaparatih preprosto še niso izvedli. Že nekaj časa poznamo napredne sisteme za HDR, ki v trenutku zajamejo deset ali celo petnajst posnetkov z različnimi osvetlitvami in jih združijo v končno fotografijo s precej boljšim dinamičnim razponom, kot ga sicer omogočata tipalo in objektiv. Razni triki za preračunavanje globine tekmujejo z brisanjem ozadja, ki ga ponuja široko odprta zaslonka pri velikem tipalu. Premikanje roke so inženirji uporabili za zajemanje dodatnih podrobnosti (isti posnetek z vsakič malo zamaknjenimi točkami) in s tem boljši digitalni zum. In že mogoče najbolj perspektivna od vseh teh fotonovotarij. Dolga ekspozicija, vendar uporabljena na povsem drugačen način.

Kadar pri klasičnem fotoaparatu uporabimo dolg čas, denimo par sekund, ga je treba postaviti na stojalo, zapreti zaslonko in tako naprej. Aparat zajame en sam posnetek. Telefon, v konkretnem primeru sta to Google Pixel 2 XL (trojke žal še nimam) in Huawei Mate 20 Pro, ta čas izkoristi drugače. Res podobno kot fotoaparat pridobiva dodatno svetlobo, vendar tako kot za HDR ves čas fotografira in analizira, na koncu pa vse skupaj združi v fotografijo, ki (lahko) izpade precej svetlejša od tiste v običajnem načinu. Saj tudi tam počne podobno, vendar ne z daljšo ekpozicijo. Kot bom pokazal, pa je odvisno od motiva, kakšna je pridobitev nočnega načina. Mogoče včasih vse skupaj zgleda že malo bizarno, ker telefon iz noči naredi skoraj dan, vendar sem prepričan, da bodo z nekaj vaje, popravki in tudi uporabnikove intervencije (pri Huaweiju je že možna) rezultati bolj realistični, tehnologija pa vsekakor ima velik potencial.

Huawei je način noč, kot mu rečejo v aplikaciji za fotografiranje, uvedel z modelom P20 Pro. Zdaj pa so ga prenesli tudi v Mate 20 Pro. Ko uporabnik v tem načinu pritisne na »sprožilec«, telefon glede na svoje izračune določi čas zbiranja svetlobe. Med tem časom je treba telefon držati pri miru. Lahko pa uporabnik zadevo tudi prekine, s tem, da še enkrat pritisne na tipko, ki se vmes spremeni v »stop«, ako se mu zazdi, da bi morala biti fotografija že dovolj svetla. Lahko pa tudi vnaprej nastavi čas po svoje. Googlovi telefoni Pixel so nočni pogled (Night Sight) dobili z zadnjo posodobitvijo fotografske aplikacije. Najde se ga v razdelku več (more), če pa telefon ugotovi, da je svetloba slaba, ga predlaga sam in uporabnik pride vanj z enim »klikom«. Deluje podobno kot Huaweijev, vendar je čas običajno krajši, približno dve sekundi ali manj, medtem ko Mate 20 Pro tipično zajema podatke štiri sekunde.

To je opis delovanja, kaj pa rezultati? Pri Googlu je razlika običajno ogromna, pri Huaweiju pa kakor kdaj. Najprej en Pixlov primer. Vidi se, da je druga fotografija svetlejša, da se v najbolj temnih predelih pokaže kakšen detajl, da pa je že nevarnost za kakšno presvetlitev in da barva neba postane nekoliko nenaravna.

In še en Huaweijev, s širokim kotom. Tukaj še celo večja razlika kot pri Pixlu.

V kakšnem drugem primeru, ko s svetlobo ne gre tako na tesno, je pri Mate 20 Pro zanemarljivo malo razlike. Malce svetlejša fasada cerkve in to je to.

Zato pa je je pri Pixlu še vedno kar precej. Kar daje vedeti, da Huaweijev telefon vsaj v določenih razmerah že brez dodatne pomoči zajame več svetlobe od Googlovega. In na tem primeru se vidi še, kako izgledajo premikajoči se motivi v nočnem pogledu.

Taka je nekako običajna pridobitev pri Huaweijevem telefonu. Nekaj več svetlosti, malo bolje se razbere besedilo na temni podlagi, opazi se kakšen detajl več.

Pixlova razlika je precej bolj izrazita. Če sta denimo v prvem primeru skala in napis precej zmazana, sta v drugem bistveno bolj detajlna.

Kadar je res čista tema, Huaweiju dodatno nabiranje informacij in svetlobe nič kaj dosti ne pomaga. Edino malo šuma se znebi, vidi pa se enako – nič.

Zato pa je Pixel v takem okoliščinah neverjeten, dela skoraj čudeže. Če na običajni fotografiji ni videti ničesar, se z nočnim pogledom kar naenkrat pojavijo znaki na ročici, obrisi merilnikov in zaslona, skratka vidi se, kaj smo fotografirali. Ni to posnetek za v album, da pa se čisto dobro pokazati, kaj je v prostoru.

Zato pa kdaj Mate 20 Pro uspe z nočnim načinom ustvariti bistveno boljši dinamični razpon. Denimo takole v povprečno osvetljeni cerkvi, v kakšni dvorani bi bilo najbrž podobno. Poglej denimo na oltarno sliko in hlače pevcev na desni.

Ker v običajnem načinu povečuje svetlost, hitro določene dele presvetli. Nočni način mu pomaga, da se to ne zgodi in da celotna fotografija izpade veliko bolje.

Kaj pa podnevi, se takrat tudi splača uporabljati nočno fotografiranje? Za Mate 20 Pro mogoče to celo drži. Dinamika se izboljša. Tule se denimo oblaki bolje vidijo, vagoni pa so svetlejši.

Medtem ko Pixlovi algoritmi HDR+ že v osnovi dobro opravijo svojo nalogo. Nočni pogled malenkostno pridoda k dinamičnemu razponu, vendar tudi običajno potegne barve na modro.

Tako kot je napredni HDR spremenil dojemanje mobilniške fotografije in njeno uporabnost, navsezadnje je moral letos na ta vlak odločno skočiti še Apple, imajo tudi zgoraj prikazani nočni načini veliko potenciala. Ob takem napredku s kombinacijo programske opreme in hitrega obdelovanja zajetega, bodo kmalu podatki o zaslonkah in velikosti tipala postali nepomembni. Čarovnija bo potekala nekje povsem drugje. Seveda pa bodo fotografski nostalgiki to izjemno težko preboleli.

The post Nočni način – nov prelomen skok pri fotografiranju s telefoni? appeared first on Tehnozvezdje.