Honor naj bi se zadnje leto in pol truditi pretrgati »popkovino« z materjo Huawejiem in začeti živeti samostojno in neodvisno življenje. Morda se resnično trudijo. Kdo bi vedel? Pa vendarle ni pretirano opazno. Nemogoče je spregledati oblikovno podobnost z lani predstavljanim modelom družine Mate iz mobilnega sveta izgnanega kitajskega podjetja. Če bi namreč obstajal Mate 40 Lite, potem bi bil identičen Magicu4 Lite. Čemu bi zavrgli tehnologije, znanje in izkušnje, pridobljene s skupnimi močmi? Ne moti me, kaj skupaj čarata Honor in Huawei, prej to, da se je prvi od drugega okužil s sindromom »lahkih« telefonov. Poleti bodo končno na voljo že predstavljeni premijski telefoni Magic4, ki z lahko izvedenko nimajo veliko skupnega. Bolje bi bilo, da bi Honor, tako kot na Kitajskem ali nekaterih azijskih trgih, zanj uporabil popolnoma drugo ime in ne bi z imenovanjem mešal megle. Hruška ne more postati jagoda, čeprav ju damo v isto posodo!

Nekateri so za velike

Dve zadevi sta na telefonu megalomanski. Fotografski sklop s tremi objektivi in 17,3-centimetrski (6,81-palčni) zaslon. No prav. Tri so. Pretirano svetleče ohišje, na katerem se kot za šalo poznajo prstni odtisi. Škoda, saj ji ni preprosto obrisati. Hkrati je vendarle treba priznati, da je telefon opazen in od daleč ne izdaja, da je iz plastike. Nič ni narobe z uporabljenim materialom, a vendarle živimo v času steklenih, keramičnih ali vsaj kovinskih ohišji, zato sem prepričan, da nekateri v primeru plastičnih zavijajo z očmi. Mene bolj kot material moti gladka površina, zaradi katere rad drsi iz rok. Sploh potnih. Sicer je opaziti trud pri oblikovanju podrobnosti, a če bi lahko kaj spremenil, potem navijam za debelejšo kombinirano tipko tik nad tipko za vklop z integriranim tipalom prstnega odtisa in za manj masiven fotografski sklop.

Igričarjem prilagojena kombinacija?

Primerno za igričarje je pogosto slišan slogan, toda ob naštevanju zmogljivosti pozabijo na težave s segrevanjem. Ne pomagajo visoki takti procesorskih jeder, če trajajo kratek čas, predno jih mora sistem zaradi pregrevanja opazno znižati. Torej se lahko v funkciji igranja bolje obnese telefon z na papirju manj zmogljivim procesorjem, če dlje deluje v najvišji »prestavi«. V Magic4 Lite se tozadevno lepo obnese procesor Snapdragon 695 (6 nm), saj umetni test ne pokaže pretiranega upočasnjevanja. Boljši kazalnik je igranje. Kakopak drugače, spet sem se kratkočasil z igro Genshin Impact. Pri nižjih grafičnih nastavitvah, pod njimi je še ena raven, in s prikazom 30 sličic na sekundo, kar zadostuje za solidno igralno izkušnjo, se po tridesetih minutah ohišje ni pretirano segrelo. V prstih nisem imel tistega zoprnega občutka toplote, zaradi katere marsikdo prej ali slej odloži telefon.

Ravno tako je igričarjem prilagojen zaslon polne visoke razločljivosti (1080p). Razen velikosti ga namreč odlikuje dovoljšna svetlost za presenetljivo dobro čitljivost na prostem in 120-herčno osveževanje. Poleg stalnega osveževanja s 120 ali 60 herci je na voljo dinamično prilagajanje, ki v večini primerov dokaj dobro deluje. Škoda le, da zaslon ni OLED (uporabljena je tehnologija IPS), saj bi bile potem barve boljše. V privzetem živahnem načinu imajo bela in siva vijoličen odtenek, medtem ko sta modra in vijolična nasičeni. Navaden način natančnost barv nekoliko popravi, a belo in sivo potisne proti rožnati. Težavo je mogoče delno odpraviti preko igranja s kolesom barvne temperature. Edino možnostjo vplivanja na prikaz barv. Prav tako je škoda, da ne podpira prikaza visokega dinamičnega razpona (HDR).

Ker ni reže za pomnilniške kartice, je dobro, da je polnilnik velik 128 GB. Včasih zajetna velikost pa se danes uvršča na spodnjo mejo sprejemljivega. Datoteke s fotografijami, video posnetki in igrami so vse večje in hkrati jih vse več ustvarjamo. Možno je, da ga v letu ali dveh zapolnite in nato boste prisiljeni v brisanje nepotrebnih datotek. Nekoliko sem razočaran še nad sicer solidno baterijo kapacitete 4800 mAh. Pri srednje zahtevni uporabi zlahka zdrži dan in pol, toda pristaš sem načela, da je večja vedno boljša. Ker je ohišje veliko, škoda, da niso vgradili močnejše. Vsaj niso pozabili na hitro polnjenje. 66 vatov sodi v zlato sredino tehnoloških dognanj.

V času, ko postaja standard vgradnja dveh, ima Magic4 Lite enega samega. In še ta je za razred slabši od zvočnikov, s katerimi se hvalijo nekateri njegovi cenovno najbližji tekmeci. Glasnost zvoka je podpovprečna, enako lahko rečem za kakovost. Za kolikor toliko primerno zvočno izkušnjo so nujne brezžične slušalke, saj boste v ohišju zaman iskali luknjice za priklop žičnih.

Najbolj pomembna je vrnitev Googla!

Estetika uporabniškega vmesnika Magic UI 4.2, ki žal po sabo skriva še vedno Android 11, je zelo podobna Huaweivemu vmesniku EMUI 12. Še ena podrobnost, ki vendarle kaže, da odraščanje Honorja še ni zaključeno. To ne pomeni, da sta enka. Magic4 Lite namreč ne nudi glavnih funkcij omenjenega, kajti bolj se zanaša na to, da na telefonu delujejo vse Googlove storitve in aplikacije. Res škoda, da telefon, ki na trg prihaja v tem času, nima sistema Android 12, ko se že kažejo obrisi naslednje različice.

Njemu v prid pa govorijo dejstva, kot so malo po nepotrebnem nameščenih aplikacij, hitro in odzivno delovanje ter domačnost okolja za vse obstoječe uporabnike telefonov Huawei!

Čudežev od kamere ne pričakujte

Na papirju so tri, toda dejansko se lahko zanašate samo na glavno 48-milijonsko kamero. Od globinske z 2-milijonskim tipalom namreč ni neposrednih koristi, medtem ko ravno tako 2-milijonska bližinska nudi odločno prenizko ločljivost. V luknjici zaslona se skriva še 16-milijonska sprednja kamera, katere zmogljivosti so boljše od pričakovanj.

Splošna kakovost fotografije v odličnih svetlobnih razmerah je v mejah povprečja podobno zmogljivih telefonov. Razen modrine neba in zelenih trat so barve izprane, anemične oziroma preprosteje rečene preveč svetle. Dinamični razpon ni najboljše, kar je očitno med fotografiranjem proti soncu. Opaziti je za moj okus preveč agresivno ostrenje robov, medtem ko so podrobnosti prijetne. Fotografiranje v polni razločljivosti (48 milijonov pik) nima smisla, kajti moteč postane digitalni šum in dinamično razpon je morda še za odtenek slabši.  

Tipalo bližinske kamere se obnese natanko tako, kot v telefonih, ki ga prav tako imajo. Pozabite na kakovostno fotografijo. Ločljivost je občutno premajhna, zato so fotografije mehke, brez podrobnosti, izpranih barv in nizkega kontrasta.

V nočnih razmerah se fotografije glavne kamere v rangu povprečnosti. Uporaba nočnega načina zahteva, da kar nekaj sekund držite telefon pri miru, nakar dobite bolj svetlo fotografijo, kot če bi jo posneli brez uporabe tega načina. Podroben pogled pokaže kar nekaj šuma v osvetljenih področjih in manj podrobnosti – te so zamazane in ne dovolj ostre.  

Sprednja kamera ni odlična, a tudi ne posebej slaba. V slabih svetlobnih razmerah ne moremo pričakovati čudežev, medtem ko je v dobrih kakovost fotografije odvisna od mirne roke. Ostrina, podrobnosti in dinamični razpon so povprečni, barve bi lahko bile lepe. S slabšanjem svetlobnih razmer se relativno hitro pojavi šum.

Čeprav je video omejen na polno visoko razločljivosti (1080p) ob 30 sličicah na sekundo, so rezultati boljši od pričakovanj. Barve in kontrasti niso slabi, hrupa skoraj ni, morda malo moti le slabši dinamični razpon. Žal tega ne morem reči za zvok, ki je vsaj za razred pod povprečjem razreda!

HVALIMO:

• Velik in svetel zaslon s 120-herčnim osveževanjem
• Soliden procesor, ki se pretirano ne greje.
• Življenjska doba baterije.
• Podpora za omrežje pete generacije (5G)

GRAJAMO:

• Hrbtišče, na katerem se pretirano poznajo prstni odtisi.
• Ni reže za pomnilniške kartice in 3,5 mm priključka za slušalke.
• Neizrazit zvočnik.
• Odsotnost tele ali širokokotne kamere.

The post Honor Magic4 Lite: Telefon, zgrajen okrog ogromnega zaslona, z neprepričljivimi kamerami appeared first on Tehnozvezdje.