Switch 2 dosega prodajne rekorde, saj so v prvem mesecu po podatkih iz Nintendovega četrtletnega poročila trgovci po vsem svetu v promet spravili že 5,82 milijona primerkov, kar je več kot dvakrat toliko (2,7 milijona) kot pri predhodniku v enakem začetnem obdobju. S tem je nova konzola tudi doslej najbolje prodajana v prvem mesecu, kar pa seveda še ne predpostavlja, da bo tudi kasneje rušila prodajne rekorde. Videli smo že primere izdelkov, ki so bili sprva velike uspešnice, potem pa se je zanimanje zanje močno »ohladilo.«

Še naprej se dobro prodaja tudi prejšnja generacija Switcha, precej cenejša od nove, ki je skupno prišla že na 153,1 milijona prodanih enot, s čimer le še za slab milijon zaostaja za največjo Nintendovo uspešnico doslej – konzolo DS s 154,02 milijona prodanimi enotami. Nad tem, da marsikdo še poseže po starem Switchu, morda z zaslonom OLED, nikakor nisem presenečen.

Novi Switch ima večji, svetlejši, kakovostnejši zaslon s hitrejšim osveževanjem. To je na zunaj poleg magnetne pritrditve krmilnikov in veliko zajetnejših mer tudi osrednja razlika. Notranja je (predvidevam) mnogo zmogljivejši procesor, ki je pretežno v službi zunanje, torej zaslona. Zaradi tega procesorja, kakršen koli že je (Nintendo ne razkriva podatkov o njem), je mogoča lepša, bolj bogata grafična podobna iger, ob več sličicah na sekundo. Vsakomur je to všeč in nenazadnje je bil glavni argument za Playstation 5 ali Xbox serije X enak. Konzoli zmoreta manj »napihnjeno« sliko 4K pri več sličicah na sekundo (do 120, tako kot Switch 2), četudi jih mnoge igre v praksi izrisujejo precej manj, lahko samo 30, saj grafična zahtevnost presega zmožnosti konzole.

Toda vprašamo se lahko, ali s tem dejansko dobimo kaj zelo vrednega? Nekatere nove igre res ne bodo tekle na starem Switchu, toda v splošnem sta konzoli enakovredni. Obe nudita primerljivo razvedrilo, le da nova malce bolj igra še na našo nečimrnost. Jasno, da nam ugaja večja, lepša slika, zakaj nam ne bi? A po drugi strani se podobno lahko zabavamo tudi z retro konzolo za manj kot sto evrov z za današnje čase primitivno grafiko iger. Najbolj priljubljena igra na platformi Steam pa je bila v zadnjem mesecu Stardew Valley, igra iz l. 2016, prav tako z zelo preprosto grafiko, podobna na mobilnih napravah priljubljenemu upravljanju kmetije Hay Day. Nasploh tudi Nintendove igre niso višek vizualne zahtevnosti v slogu Cyberpunka 2077.

Če me kdo vpraša, katerega Switch naj kupi, bi skoraj zagotovo priporočil dvojko. Navsezadnje zato, da bo tudi čez pet ali sedem let še vedno strojno kolikor toliko spodoben. A kdor je še vedno zadovoljen s prvim, lahko tudi še nekaj časa ostane pri njem. Ali pa se, če mu tega ne preprečuje obsežna zbirka iger, vezanih na to platformo, razgleda naokrog, kajti zanimivih prenosnih konzol, tudi s kakšnimi svežimi idejami, ki jih Switch 2 ni prinesel, danes ne manjka. Še vedno je Nintendova konzola super za igranje v dvoje ali celo v troje (z dodatnim krmilnikom) – na isti napravi, ne prek interneta –, a to prav tako ni novost. Nintendo se je zelo previdno lotil in izpeljal to generacijsko nadgradnjo, da se mu ne bi ponovila polomija z Wii U, ki ni dosegel niti 15 milijonov prodanih enot, in težko mu je zameriti. Toda hkrati ni ničesar, kar bi me pri tokratni konzoli res navdušilo.

The post Nintendo Switch 2: Brez naše nečimrnosti ne bi bilo razloga zanj appeared first on Tehnozvezdje.

Stara konzola mu je (sinu, da ne bo pomote) nudila veliko užitkov. Zaslužna za to ni elektronika v njej, ta ima, roko na srce, že dolgo brado in skrajni čas je bil za nadgradnjo, temveč predvsem izredne igre. To vedo vsi, četudi se vsi ne odločite za nakup konzole, temveč se zanašate na emulatorje (je tako …). Še tako lojalni morate priznati, da predhodnica ni bila čisto brez napak. Še posebej ne oba odstranljiva kontrolerja, ki preprosto rečeno nista dovolj robustno izdelana. Uničil je štiri in najhuje je to, da popravilo v lastni režiji ni bilo uspešno. Popravil ga je, a je po mesecu ali dveh ponovno odpovedal. Ne vem, ali je zdaj karkoli drugače (za vsak primer novih nisem razstavil), a ker so bile pritožbe pogoste, zna biti, da jih je Nintendo upošteval. Upanje umre zadnje. Nekaj optimizma imava. Razlog je nogica, ki drži konzolo pokonci, ko je postavljena na ravno površino. Preprosta tanka paličica, ki je bila pred leti deležna moje kritike, se je spremenila v konkretno in dolgo skoraj toliko, kot je dolga konzola.

Dobre pol ure kasneje, saj je trajalo dlje zaradi prazne baterije obstoječe (starejše) konzole, iz katere je želel prenesti podatke, je že igral igro in obenem užival. Kaže, da so se napovedi uresničile. Konzola deluje dobro, a bo moral kupiti novo pomnilniško kartico, saj stara ni združljiva. Naročil je dodatno priključno postajo, tokrat od partnerskega proizvajalca, ki je manjša, ne zakrije zaslona, a ima kljub temu ventilator za hlajenje. Ko konzola na povezan monitor ali televizor pošilja signal razločljivosti 4K, se čipi v njej opazno bolj grejejo. Ravno tako še ne vem, kako vzdržljiva je baterija. Nameravam, kakopak drugače, izvedeti. Test sledi v naslednjih tednih, ko jo bomo doma vsi skupaj dobro preizkusili.

Nintendove konzole so v »golih« zmogljivostih vedno capljale za Sonyjevimi in Microsoftovimi. Zanimive so jih naredile igre. Tokrat ne bo nič drugače, le čakati bo treba dlje (oziroma ta čas igrati naslove, spisane za prvo generacijo). Še dobro, da so sočasno z izidom pripravili vsaj enega novega. Mariokart World je videti noro dobro. Če bo šlo tako naprej, se ponovno Nintendu ni treba bati za uspeh druge generacije konzole, četudi je cena 500 evrov (ali več).

The post PRVI VTIS Nintendo Switch 2: Večji in kot vse kaže tudi pomembno izboljšan (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Japonsko podjetje seveda lahko upa, da se tokrat ne bo ponovil cikel uspešnica – polomija (kot pri Wii in Wii U), temveč bo en hit nasledil nov. Videti je, kot da je podjetje ubralo dokaj varno pot snovanja naslednika, saj ni uresničilo nobene čudaške ideje, temveč je predvsem posodobilo strojno opremo in dizajn ter dodalo nekaj lastnosti, ki so si jih uporabniki prve generacije želeli. Še najbolj me čudi, da je izpadel zaslon OLED, vendar je to verjetno na račun cene, in se ne bom čudil, če bo tudi tokrat kasneje prišel v prodajo Switch 2 OLED za kakih sto evrov več. Mimogrede, evropske cene za novo konzolo še nismo izvedeli, Nintendo je izdavil zgolj ameriško (450 dolarjev brez davka oz. 500 dolarjev v kompletu z igro Mario Kart World), ki je nekako v okviru pričakovane. Seveda bi bilo iluzorno misliti, da bo tudi tokrat dovolj približno 300 evrov, prej bo treba odšteti pet stotakov.

Na zunaj se takoj vidi predrugačena snemljiva krmilnika (angl. Joy-Con 2), ki se pritrdita magnetno in vsebujeta tipko C za priklic »klepeta«, nove funkcionalnosti med igrami, ki nekako posnema priljubljeni Discord. Na tej platformi se namreč igričarji med igranjem pogovarjajo in dogovarjajo. Po novem je mogoče krmilnika uporabljati tudi v vlogi miške z drsanjem po podlagi. Ne vem sicer, čemu bi hotel Switch spreminjati v igričarski PC. Seveda pa ju je mogoče znova združiti v enoten krmilnik za igranje na televizorju ali monitorju. Takrat je sama konzola (»tablica«) v namenskem podstavku, ki tokrat vsebuje ventilator za hlajenje. Na voljo bo še krmilnik standardne oblike (podoben Xbox-ovemu). Konzola ima dva priključka USB-C, da jo je mogoče polniti med igranjem, ne glede na način uporabe, dalo pa se bo priključiti tudi zunanjo kamero za video klepete.

Zaslon so povečali na 7,9 palcev in ločljivosti 1080p ter mu pohitrili osveževanje na največ 120 Hz, seveda pa se slednje spreminja v odvisnosti od dogajanja v igri (ter zmožnosti strojne opreme). O svetilnosti zaslona, ki je vrste LCD, ne govorijo, podpira pa format HDR10, kar nakazuje, da morda premore nekaj več kandel od osnovnega nivoja. Glede procesorja nismo izvedeli nič, razen tega, da gre za namensko izdelanega Nvidijinega. Že zaradi ločljivosti zaslona in skoraj deset v kartoteki predhodnega mora biti občutno zmogljivejši. Podatkovnega pomnilnika je tokrat 256 GB, osemkrat več od 32 GB pri prejšnjem, a manj od večine drugih podobnih konzol, ki pa se morajo »spopadati« s požrešnostjo sistema Windows. Prejšnje kartice niso več združljive, Switch 2 uporablja kartice microSD Express. Nekatere  stare igre bodo združljive, druge ne, pri tretjih pa bo treba za možnost igranja na novi konzoli (v lepši grafiki) doplačati. Odlsej bo mogoče igro za določen čas »deliti« s kom drugim, da jo bo lahko tudi ta igral, čeprav je ni kupil (funkcionalnost GameShare). Poleg dozdajšnje naročnine Nintendo Switch Online bo na voljo še dodatna, ki bo med drugim omogočala igranje klasik s konzole GameCube. Nintendo je pripravil tudi plošček v slogu te konzole iz 90-ih, ki ga bo mogoče kupiti posebej. Baterija se ponaša s kapaciteto 5.220 mAh in če je napetost podobna, je to v razredu solidnega pametnega telefona. Zadoščalo naj bi za najmanj dve in vse do šest ur in pol igranja.

Kot že vedno doslej pri Nintentu, pravzaprav strojni vidiki niso najpomembnejši. Le toliko, da je konzola prijetna in da igre lahko tečejo lepo. Zares ključne pa so slednje, še posebej Nintendove »domače,« kot bodo tokrat že omenjeni Mario Kart World, Donkey Kong Bananza, polepšani različici obeh »Zeld« s Switcha in še kakšna. Prihajajo nekatere ekskluzive, kot sta Kirby Air Riders in The Duskbloods, pa tudi mnoge z drugih platform, denimo Hogwart’s Legacy, NBA 2K, The Elden Ring, Street Fighter 6, Cyberpunk 2077 in Borderlands 4.

Risbe: Nintendo

The post Hardver je mnogo naprednejši, a tudi Switch 2 bodo »naredile« igre appeared first on Tehnozvezdje.

Switch 2 bo večji, o tem ni dvoma, in očitno manj barvit. Šlo bo za zelo »ziheraško« nadgradnjo, nič norega, Nintendo ne bo tvegal, da znova pokvari uspešnico, kot je storil z Wii U po presenetljivem Wii. Tako vsaj po strojni plati tokrat ne bo kakšnih inovacij, zgolj dodelana, bolj zmogljiva konzola.

Dejstvo, da bo bolj zmogljiva, je neizbežno, kajti v obstoječem Switchu teče desetletje star procesor in karkoli uporabijo za poganjanje novega, bo svetlobna leta naprednejše. Kakšen pa bo zaslon (LCD ali OLED, ločljivosti 720p ali višje?) še ne vemo, kot tudi ne, v kakšni ločljivosti pa konzola izrisovala sliko na televizor ali monitor.

Iz videa je razvidno, da se bosta odstranljiva krmilnika tokrat zgolj vstavila v zaslonski del (»tablico«), ne bo ju treba zatakniti v reže, verjetno bodo pri ohranjanju pozicije pomagali magneti. V desnem ni več infrardeče kamere, kar pomeni, da vsaj nekatere igro, ki so jo izkoriščale ne bodo delovale. Združljivost s starimi naj bi bila sicer zagotovljena.

Več bo Nintendo razkril 2. aprila, kar verjetno pomeni, da konzole ne bo v prodaji pred poletjem, morda celo pred jesenjo. Še nekaj časa bo treba čakati, a nato verjetno sledi obilo zabave.

The post VIKEND ANKETA: Koga mika Nintendo Switch 2? appeared first on Tehnozvezdje.

Že ko je bila konzola predstavljena, zaradi moči ni pokala po šivih. Nasprotno. Zaostajala je za glavni »konkurentkami«, kar je nadomestila z impresivno knjižnico zanimivih naslovov. Nekaj časa je zadoščalo. Morda celo še zadošča, vendar je postalo celo njim jasno, da je čas za popolno prenovo, kajti vmesna z vgradnjo zaslona OLED, si ni izkazala za najbolj uspešno. Žal Japonci nočejo povedati, kdaj točno bo druga generacija zagledala luč sveta. Zanesti se bo treba na govorice. Te pravijo, da naj bi jo napovedali še letos ali najkasneje do prihodnjega marca, ko se izteče poslovno leto. Po zadnjih informacijah je Nintendo celo še malce odložil predstavitev, kar pomeni, da je ne moremo pričakovati pred aprilom ali celo majem 2025!

Še bolj tavamo v megli, ko govorice nanesejo na pričakovanja. Gotovo je le dvoje. Skoraj zagotovo se ne bo zavihtela na vrh, saj naj bi zaostala na ravni konzole PS4 oziroma Xbox One in da bo procesor novejši, kajti obstoječi ima že kar konkretno dolgo brado. Spet naj bi bil od podjetja Nvidea, menda T238, pri čemer ni znano, ali bo konzola podpirala razločljivost 4K, podprt z 12 GB delovnega (RAM) in 256 GB običajnega pomnilnika. Obstoječa konzola ima s pomnilnikom kar nekaj težav, saj je obstal v preteklosti (32 ali 64 GB v različici z zaslonom OLED), medtem ko so igre postajale večje. Napovedano povečanje je sicer videti veliko, sploh zaradi ležišča za pomnilniške kartice, vendar bi bilo primernejše vsaj 512 GB, ker bomo verjetno spet čakali osem let do naslednje generacije. 8-palčni (20-centimetrski) zaslon naj bi bil ponovno tehnike LCD, kar bo zagotovo razočaralo ljubitelje živih barv in globoke črnine na zaslonih OLED. Upajmo, da se bo ta napoved izkazala za napačno.

Čeprav je jasno, da Nintendo ne misli tekmovati v surovi moči s Sonyjem oziroma Microsoftom, je s stališča napovedanih iger povečanje zmogljivosti nujno. Če nič drugega, bodo morali dvigniti omejitev razločljivosti in števila prikazanih sličič, kar pri obstoječi konzoli omejeno na med 720 in 1080p ob največ 60 sličicah na sekundo. Levi in desni del igralnega krmilnika (j-con) se bosta na ohišje konzole menda spojila z magnetom, kar predstavlja korak naprej od plastičnih tirnic. Ker je z vzdržljivostjo obstoječih kar nekaj težav, pri nas smo jih enkrat že bili prisiljeni zamenjati, močno upam, da bodo bolj robustno zasnovani. Mišljena je mehanska struktura znotraj ohišja krmilnika, ki pri obstoječem ni najbolje zamišljena.

Japonci so kot vedno skrivnostni, a nekaj so jasno in glasno povedali. Nova konzola bo združljiva za nazaj, kar pomeni, da bodo na njej delovale prav vse igre narejene za konzolo prve generacije.

The post Skrajni čas je za drugo izvedbo SWITCHA! appeared first on Tehnozvezdje.

Nintendo me je do zdaj še vedno presenetil, kajti ne pustijo, da bi jih kdorkoli odvrnil iz začrtane poti in se tudi vedno znova poberejo, ko pot presekajo globeli in telebnejo vanje. 2017 sem bil naiven, saj sem na podlagi verovanja o svojih analitičnih sposobnostih in na podlagi usode drugih igralnih konzol dvomil, da bo Switch uspešen. A je postal uspešnica in praktično edina konzola gejmerjev, ki drugače prisegajo na računalnike. Zasluga gre igram. Zdaj, ko mu zaradi zastarelega »hardvera« usiha dobiček, rešitev spet išče v legendarni igri. Zelda mu je pred šestimi leti pomagala pri vzponu in od nje pričakujejo, da bo konzoli vsaj še za leto ali dve podaljšala življenje.

Na igre gledam podobno, kot ozdravljeni pijanec gleda na alkohol. Bog ne daj, da bi se spozabil, kajti izginil bi najmanj za nekaj mesecev. Ne bom trdil, da me nikdar ne mika. A ko berem o nadaljevanju iz leta 2017, Legenda o Zeldi je sicer luč sveta zagledala daljnega leta 1986, in jo gledam na zaslonu, ko jo igra nekdo meni bližnji, se vedno znova zavestno odločim, da bom držal roke daleč proč od krmilnika. Zakaj že? Ker je igra preobsežna – poleg zgodbe, rešitve kraljestva, odkrivaš zemljevid umetnega sveta, ki je milo rečeno »ogromen«. Zelda ni preprosta igra, ki jo občasno igraš in pričakuješ, da boš prej ali slej prišel po linearni poti do konca. Nežno je podobna Minecraftu, saj ponuja »peskovnik, v katerem se igraš do onemoglosti in se v njem zlahka utopiš.

Začneš kot napol gol vilinec na otoku na nebu. Nekaj deset ur kasneje si še vedno isti tipček, zdaj v nenavadnih oblačilih, ki si jih našel v jamah ali kupil od rokodelcev, ter opremljen z najdenim orožjem, ali takim, ki si ga naredil iz »surovin«, ki si jih prej nabral. Kljub temu da igra nudi pot, po kateri moraš iti, da prideš do predvidenega cilja, te okolje pogosto prisili, da stopiš stran in preveriš, kaj se tam dogaja, najdeš, kar ti bo pomagalo, ali da izveš, kaj ti je storiti.

Občutek svobode je opojen, kraljestvo Hyrule pa obsežno, polno zanimivosti in možnosti potovanja med nebom, zemljo in skrivnostnim podzemljem. S čarovnijo vilinca Linka, ki ga vodiš, pobereš, premakneš, ali zliješ skoraj vse. Dodaš sijoče seme na ščit, da zaslepiš nasprotnika ali prilepiš pošastno okno na puščico in ta ne bo zgrešila cilja. Iz predmetov sestaviš splav, lestev, balon na vroči zrak in nešteto drugih stvari, ki jih potrebuješ, oziroma zgradiš mehanične naprave, da poganjajo stvaritve. Ne samo, da si nadvse zadovoljen, ko ti v umetnem svetu uspe nekaj narediti, skoraj vedno dobiš odgovor na vprašanje, »kaj se zgodi, če naredim to« in skoraj vedno je več pristopov do rešitve. Recimo, da bi rad prišel do svetišča na vrhu gore. Narediš napitek za hitrost in vzdržljivost ter začneš plezati. Pripneš balon nad koš in zakuriš ogenj. Zliješ rakete s ščitom, da poletiš v nebo. Vstopiš v jamo in uporabiš veščino vzpona, s katero Link zaplava skozi strop in se pojavi nekje druge. Ali. Najdeš skalo, ki je padla z gore, sedež nanjo in uporabiš funkcijo, ki »njen« čas prevrti nazaj.

Igre ni preprosto igrati, saj je umetni svet ustvarjalen, a obenem tudi nevaren. Ko se boriš, ne smeš razmišljati, kako med bojem uporabiti orožja in moči, to moraš početi podzavestno. Najhuje pa je to, da se vedno, ko dosežeš napredek, razkrijejo nova prostranstva. Polna zanimivosti, predmetov in seveda nevarnosti. Še nekaj nas Zelda uči. Da ni vse v izredni grafiki in animaciji. Procesor konzole Switch ima že kar konkretno dolgo brado, zato so njegove sposobnosti omejene. A naj te to ne skrbi. Igri zaradi tega prav nič ne manjka. Nasprotno. Doda ji čar, ki ga nimajo vse, in ne bi me presenetilo, da se bo upad prodaje Nintendovih konzol v prihodnih mesecih zaradi nje upočasnil.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Bodo Solze uslišane in bo Nintendo čarobno rešen? (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Super brata sta seveda Mario in Luigi, ampak drugi je vedno v senci prvega, še igrah se pojavlja kvečjemu v podnaslovih, kakšne, ki bi bila prav njegova, se ne spomnim. Newyorška vodovodarja ne predstavljata viška spretnosti, je pa Mario, za razliko od brata, vsaj samozavesten. Skozi film to lastnost povzdigne še na višji nivo, kar je tudi nujno za uspeh, in Luigi mu počasi sledi in se vedno manj boji. Nobenega prehudega kvarnika ne bom napisal, če povem, da jim tako ali drugače uspeva, četudi so vmes razočaranja in kratke epizode neuspehov. Če jima ne bi, potem to ne bi bila prava risanka. Zlobneži imajo lahko svoje trenutke, končnega veselja nikakor. Enako nepresenetljivi so skorajšnji konci, ko že skorajda ni več nikakršnega upanja, a se od nekod čudežno pojavi rešitev. Nekdo se prikaže dobesedno iz zraka, junak dobi čudežno moč ali se zgodi kaj tretjega, kar popolnoma obrne potek dogajanja in spremeni usode.

Zgodba je preprosta, začetni zaplet z oglasom za vodovodarske storitve, puščajočo pipo in potem poplavo v Brooklynu zaradi rušilnega sosledja, ki ga povzroči napadalen pes (in bojazljivi Luigi), je samo izgovor in povod, da naša junaka, kajpak skozi cev, prideta v »igričarski« svet. Malo pa zmoti, da potem, ko skupaj z množico likov iz igre prispeta nazaj v »resničnost«, epilog dobi samo pravljična zgodba, na tisto iz uvoda pa film popolnoma pozabi. Prozaičnost zgodbe malo razbija le resignirano filozofski duhec Lumalee. Kar bodo cenili samo odrasli, otroci niti ne bodo dojeli njegovih dovtipov. Malo mi je sicer žal, da nisem slišal izvirnih glasov, ker je zasedba precej zvezdniška (še posebej bi se, poleg Chrisa Pratta, veselil Jacka Blacka v vlogi zlobneža Bowserja in Anye Taylor-Joy kot princese Peach), toda tudi manj znani slovenski igralci (Mirko Medved, Nina Grilc, Miha Rodman, Rok Kunaver) so sinhronizacijo izvedli tako dobro, da niso prav nič poslabšali kakovosti filma.

To ni risanka, ki bi odkrivala nove možnosti animacije, in bi občinstvo obnemelo med najbolj spektakularnimi prizori. Dobro se še spomnim, kako me je pred skoraj pol stoletja z dirko konjskih vpreg in razdelitvijo morja napol popolnoma sezul Egipčanski princ. Tukaj ni česa takega, je pa vse skupaj visokoproračunsko korektno in lično. Še posebej gobje kraljestvo je narisano res lepo. In prizori iz igre »Mario kart,« torej lovljenje z vozil(c)i, gledalca potegnejo vase, tako zaradi izgleda kot zaradi (hitro odvijajoče se) akcije. Pa tudi zaradi posrečeno izbranih komadov iz 80-ih in 90-ih za glasbeno spremljavo. Pa še o junakih. Kar dobro so ju prenesli iz igre, samo o nečem nisem povsem prepričan. Že v igrah imata brata velika nosova, za film so to morda še za odtenek potencirali in protagonista sta malce preveč podobna dobrodušnemu galskemu silaku Obelixu, le precej manjša.

Po uspehu tega filma – naša predstava sicer ni odražala tega, kar se dogaja po svetu, ker je bila dvorana skoraj prazna – ne dvomim, da roku dveh ali treh let pride drugi del. Upam samo, da bodo scenaristi bolj izvirni kot tisti pri Sonicu, in ne bodo obudili istega, že

Kaj: Film Brata Super Mario, navdahnjen s slavno Nintendovo igričarsko franšizo

Kje: Za zdaj v kinu, najbrž kasneje tudi na katerem od pretočnikov

Ocena 3: Veliko boljših celovečernih risank smo že videli, tako po vsebini kot po spektakularnosti animacije, ampak tudi precej slabših, po igrah posnetih filmov. Srednja ocena bo kar primerna.

Priporočilo: Razen redkih prizorov, ki se bodo predšolskim otrokom zdeli grozni, ni v filmu nič neprimernega. Saj je vendar risanka za gledalce vseh starosti!

Fotografije: Universal Pictures

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Brata Super Mario: Kaj je poplava, če je ogroženo gobje kraljestvo? appeared first on Tehnozvezdje.

Že pred lanskim novembrom, ko sta Microsoft in Sony šele napovedovala konzole nove generacije, je bilo zanimanja ogromno. Obljuba igranja v pravi, ne zgolj umetno povišani ločljivosti 4K, in pri (maksimalno) 120 sličicah na sekundo brez priklapljanja računalnika za nekaj tisoč evrov, se marsikomu sliši še kako vabljivo. PS5 in Xbox Series X namreč staneta 500 evrov. Bolje rečeno, bi stali toliko, morda v kakšni akciji še manj, če bi bile razmere »normalne«. Izid konzol in precejšnje navdušenje prvih uporabnikov je še povečalo vznemirjenje, toda hitro je posegla koronska realnost s prvimi znaki, da proizvodnja procesorjev za te naprave ne bo mogla dohajati povpraševanja. Kar se je skoraj takoj v enakem obsegu pokazalo še pri novih grafičnih karticah in tudi leto kasneje ta krč ne kaže pravih znakov popuščanja.

Tako novega najhujšega Xboxa-a še vedno nismo niti videli in česarkoli poskusili na njem, kaj šele, da bi si ga lahko omislili za domačo zabavo. Nekaj boljša je situacija s cenejšim in manj zmogljivim modelom Xbox Series S. Tega sem dejansko videl v trgovinah in to celo po priporočeni ceni 300 evrov. Vendar se mi z vidika nadgradnje z Xbox One S ne zdi dovolj zanimiv, saj ponuja približno enako izkušnjo, za resen napredek je pač nujen Series X. Playstation 5 smo vsaj lahko testirali, a ga tudi ne bi bilo odveč še enkrat dobiti pod prste, ker se je od takrat glede delovanja, podpore ključnim zmožnostim in nabora iger marsikaj spremenilo.

Poleti je Valve, ponudnik priljubljene platforme za kupovanje in igranje iger na PC-ju Steam, napovedal prenosno konzolo Steam Deck. Zanjo so v sodelovanju s podjetjem AMD pripravili namenski procesor, podobno kot Microsoft in Sony za svoje konzole. Ta združuje tako glavno procesorsko enoto (CPU) kot grafične (GPU) in naj bi bil zlahka dovolj zmogljiv za poganjanje iger na vgrajenem 7-palčnem zaslonu z ločljivostjo 1280 x 800 in osveževanjem 60 Hz. Konzola bo na voljo v treh izvedbah, ki se razlikujejo po velikosti in hitrosti vgrajenega diska. Osnovna s 64 GB počasnega pomnilnika eMMC je namenjena zgolj temu, da lahko oglašujejo nizko začetno ceno. Ta bo v Evropi znašala 419 evrov. Toda nujno je treba preskočiti vsaj na naslednji nivo, na različico z 256 GB SSD-ja vrste NVMe s ceno 549 evrov. Za 512 GB, prav tako NVMe, bo treba odšteti 679 evrov.

Konzola ima tudi kup tipk in sprožilnikov, četudi se mi oblika ne zdi pretirano ergonomska. Ključno je seveda to, da se bo kupec zgolj vpisal v svoj račun za storitev Steam, in bo lahko naložil igre, ki jih že ima v svoji digitalni zbirki. Težava pa bo znova dobavljivost. Valve je za severnoameriške kupce napovedal začetek dobav decembra, a jo je prestavil na februar. Razlog je znan. Toda evropski kupci konzol takrat ne bodo videli. Niti tisti, ki so jo že naročili, kdor pa bi jo naročil zdaj, bo čakal najmanj do prihodnjega poleta. Za vse tri izvedbe namreč ta čas piše »po drugem četrtletju 2022.«

Morda se bo kaj prej dalo kupiti »novi« Nintendo Switch, a tudi glede tega nisem zelo optimističen. Konzola je uradno že izšla, vendar je prav tako ni v trgovinah niti v Sloveniji niti v sosednjih državah. Glede na priporočeno ceno pod 400 evri in na poglavitno novost – zaslon OLED – bi bila več kot primerna za darila v predbožičnem oz. prednovoletnem času. Vendar se bojim, da bodo marsikateri otroci in starejši ostali razočarani.

Konzola je sicer skoraj enaka kot originalni Switch, opravili so le malenkostne popravke, tudi štiri leta stare strojne zasnove niso spreminjali, za kar pa glede na naravo večine iger niti ni bilo potrebe. Toda zaslon so povečali na sedem palcev diagonale in je po novem vrste OLED, kar zadevo povsem spremeni v vizualnem smislu. Saj vemo, da po uporabi telefona z zaslonom OLED ne moremo nazaj na takega z LCD-jem. Seveda je vprašanje, če se zamenjava splača obstoječim lastnikom Switcha, toda novim kupcem ne bi več priporočal »starega« modela. Če bi se le dalo dobiti novega.

Fotografije: Nintendo in Valve

The post Še dve konzoli, ki bi ju radi takoj, a bomo nanju čakali mesece appeared first on Tehnozvezdje.

So sanje o procesorsko in grafično nadgrajeni različici, na kateri bi igre, kot so Xenoblade Chronicles 2, Hyrule Warriors ali Persona 5 Strikers delovale brez drgetanja slike, se pravi z več sličicami na sekundo, pokopane? Prepričan sem, da niso. V času pomanjkanja polprevodnikov, ko Nintendo z lahkoto proda vsako konzolo, ki jo pošlje na trgovske police, ni potrebe, da bi se pretegnil z nečim popolnoma novim. Po možnosti še na novo oblikovanim iz ničle. Toda že naslednje leto bo morda karte drugače razporejene. Takrat bodo morali nekaj storiti in zadostiti zahtevam uporabnikov po večji moči.

Glede na govorice naj bi Nintendo že več let delal na novi konzoli, vendar vedno znova premisli, kdaj naj bi bil pravi čas za prodor na trg. Prvič je bilo o tem govora leta 2019, ko so omenjali več procesorske moči za boljše igre, toda rodila se je konzola z daljšo življenjsko dobo baterije. Podobno je bilo letos. Spet govorice o večji zmogljivosti. Oktobra pa bomo dobili različico konzole z nekoliko večjim zaslonom OLED (7 palcev namesto 6,2) enake razločljivosti 720p, z dvakrat več podatkovnega pomnilnika (64 GB) in resnim preklopnim stojalom na hrbtu. Namesto preproste in neugledne »paličice«. S tem je Nintendo še enkrat zatrl sanje o novem procesorju. Ni namreč odveč spomniti, da procesor Nvidia Tegra X1 že leta 2016, ko je bila konzola predstavljena, ni bil ravno v špici sposobnosti procesorjev ARM. Že to, da je narejen v 20- in v novejši izvedenki iz leta 2019 v 16 nm tehnologiji, pove veliko, saj se zdaj pogovarjamo o prehodu na 5 ali 3 nanometrsko tehnologijo.

Obstoječ procesor, pod pogojem, da slika razločljivosti 4K na zaslonu televizorja ni nujna, sicer zadošča za večino iger, razen omenjenih, kjer se pač pozna manjše število sličic na sekundo (fps). Vprašanje pa je, ali je nadgradnja sploh mogoča. Lahko Nintendo v trenutnih razmerah, ko pomanjkanju polprevodnikov ni videti konca, boljše sploh kupi? Čipe izdelujejo v neverjetno maloštevilnih tovarnah in TSMC, ki menda izdela 92 odstotkov najbolj naprednih, je javno dejal, da imata prednost Apple in zaradi pomanjkanja prizadeta avtomobilska industrija. Tudi če so že izdelali prototipe novih konzol, je vprašanje, ali jih lahko oddajo v proizvodnjo v pričakovanih količinah ter se spopade z nezmožnostjo dobav, ki pestijo Sonyjev PS5, Microsoftov Xbox in izdelovalce solidno zmogljivih grafičnih kartic. Za razliko od njih se Nintendu ni treba dogovarjati za dodatne dobave, zanj je pomembno, da TSCM zagotavlja dogovorjene. Te naj bi namreč zadostovale za 28 milijonov konzol letno. Pomanjkanje konzol tekmecev lahko celo izrabi, kajti novi kupci, ki ne bodo mogli kupiti PS5 ali Xboxa Series X, bodo verjetneje posegli po Switchu. V takšnih razmerah bi nova konzola japonskemu podjetju bolj škodovala kot koristila.

V takšen razplet kažejo prodajni podatki. Na ameriškem trgu je Switch že 30 mesecev zapored najbolje prodajana konzola, medtem ko so globalno v prvih treh mesecih letos zabeležili 44-odstotno rast prodaje. S popolnoma novo konzolo bi le zmedli kupce. Kdo pa gre kupit starejšo in manj zmogljivo napravo, ko je na trgu nova boljša? Prav tako tudi še ni na vidiku nobene igre, ki bi slonela izključno na višjih zmogljivostih in jih obstoječe konzole ne bi mogle poganjati. Nekoč bo Nintendo naredil in predstavil naslednika konzole Switch, ki zna biti na videz enaka modelu z leta 2019, le da bo imela zaslon OLED in v drobovju močnejši procesor. Toda šele, ko bodo ocenili, da je pravi čas.

Fotografije: Nintendo

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Zakaj bi nudili novo konzolo, ko stare kar letijo s polic (#uradnivideo) appeared first on Tehnozvezdje.