V središču gneva se pogosto, tudi v zadnjem primeru z aplikacijo za preverjanje potrdil PCT, znajde Informacijska pooblaščenka (IP). Pri čemer nekateri odločevalci niti ne poznajo njenega pravega naziva. Morda tudi ne vedo, kdo sploh opravlja to funkcijo, ali da je Mojca Prelesnik že davno nasledila Natašo Pirc Musar, ki jo nekateri še bolj prezirajo, in je že skoraj sredi svojega drugega mandata. Kar je mogoče tudi razlog, da k stvarem nikoli ne pristopijo tako, kot bi morali. Najprej bi morali obiskati urad pooblaščenke, niti se ni treba pogovarjati z njo, če komu to ne ustreza, in tam preveriti, kakšno stopnjo varovanja osebnih podatkov je treba zagotoviti pri posamezni storitvi in na kakšen način bi se to dalo izvesti. Ne vem, komu je pod častjo tak sestanek pred izdajo aplikacije, prepričan pa sem, da je prav odsotnost tega pogovora vedno znova razlog za kasnejše nepotrebne težave in obtožbe.

Kar sledi, po prijavi in nadzoru, je običajno rešitev, ki »iz inata« ne vključuje nobenega obdelovanja osebnih podatkov. Zaradi česar je najpogosteje neučinkovita ali vsaj bistveno manj učinkovita, kot bi lahko bila, če bi zadevo izvedli, kot je treba. Lahko pa je celo škodljiva. Če bo aplikacija za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT res izvrgla samo DA ali NE, se bodo obiskovalci mirno »švercali« na dogodke s tujimi kodami QR. Morda kar ministrovo, ki jo je (lahkomiselno) objavil na internetih. Ne samo, da država ne bo dosegla prvotnega namena. Še celo poslabšala bo vse skupaj, ker se bodo med zdravimi in cepljenimi na ničelni razdalji gnetli okuženi (še brez simptomov ali celo že z njimi) in necepljeni. Na Twitterju in Facebooku pa bodo ob porastu številk letele puščice, kako je za vse kriva funkcionarka, ki »ne dovoli« tega ali onega.

Česa ne dovoli, pa ne pooblaščenka, ampak zakonodaja, bi lahko preverili vnaprej. Če kdo misli, da so interpretacije IP napačne, naj to z njo ali z njenim uradom predhodno razčisti. Če se tega ne da, ker nekdo nekoga jemlje za nasprotnika, oviro ali karkoli že, namesto da bi z njim konstruktivno sodeloval, pa je verjetno bolje, da pozabijo na aplikacije in zapovejo preverjanje papirjev in osebnih dokumentov. Kakšni dve uri po koncu dogodka bodo organizatorji že pregledali potrdila vseh obiskovalcev.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post »Informacijska pooblaščenka nam ne dovoli …« appeared first on Tehnozvezdje.

Pred nekaj tedni so državni koordinatorji cepljenja poskušali prevaliti krivdo za zamude na Informacijsko pooblaščenko, češ da je prepovedala uporabo baze, kamor s(m)o se vpisovali državljani, ki bi se cepili. Kar ni bilo povsem točno, saj je šlo za zahtevo, naj upravljavci baze »prijavljenim« sporočijo, kdo, na kakšen način in predvsem za kakšen namen obdeluje osebne podatke v njej, kako dolgo se bodo ti hranili in podobno. V bistvu osnovne zahteve glede na zakon o varstvu osebnih podatkov in splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Zdravstveni podatki tudi niso ravno nedolžna zadeva. Seveda pa bi predvsem radi vedeli, kaj bomo sploh imeli od tega, da smo »izrazili interes« za cepljenje.

Zdaj vemo, da je upravljavec zbirke osebnih podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), obdelovalec te zbirke pa Ministrstvo za javno upravo (MJU). Podatki v bazi so: ime, priimek, EMŠO, naslov, E-poštni naslov in lahko tudi telefonska številka (ta je bila izbirna med postopkom prijave). Namen zbiranja podatkov pa so opredelili kot »razumevanje potrebnih količin cepiva ter preverjanje pripravljenosti prebivalcev za cepljenje.« Podatkov ne bodo posredovali v druge države, hranili pa jih bodo devet mesecev. Kdor se je torej vpisal že lani decembra, ko so to prijavo ponudili, bo »izbrisan« septembra.

V e-poštnem sporočilu, ki so ga čez vikend prejeli prijavljeni, pa je bilo mogoče prebrati še naslednji odstavek. Kopiram ga v celoti:

NIJZ (v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje) je v okviru eZdravja pripravil aplikacijo za naročanje na cepljenje proti COVID-19, ki bo na nacionalni ravni uvedena v prihodnjih dneh. Zato boste v naslednjih dneh prejeli sporočilo (SMS ali e-pošto), na katerega boste morali po navodilih odgovoriti, v kolikor se boste želeli uvrstiti v naročilno knjigo. Takrat vam bo posredovano tudi novo Obvestilo posameznikom glede obdelave osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Naročilo pacienta bo posredovano članom tima izbranega osebnega zdravnika in timu cepilnega centra (razporeditev cepilnih centrov določa nacionalna strategija cepljenja). V odgovor boste prejeli obvestilo o datumu, uri in kraju cepljenja.

Če bo sistem res deloval na ta način, bo to nova sprememba, kajti doslej je kljub temu izražanju interesa v e-upravi veljalo, da se je treba na cepljenje prijaviti pri osebnem zdravniku. Zelo verjetno je to marsikdo, čigar podatki so v omenjeni bazi, tudi že storil. Verjetno pa ne bo nič narobe, če bo potrdil »uvrstitev v naročilno knjigo.« Za maj odgovorni napovedujejo in obljubljajo prihod večjih količin (različnih) cepiv.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Naročanje na cepljenje po SMS-u ali e-pošti? appeared first on Tehnozvezdje.

Po besedah Informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik je zaupanje v cepljenje v veliki meri odvisno od jasnih in nedvoumnih informacij o njegovem poteku, pa tudi od zakonitega zbiranja podatkov. »Osebni podatki, zbrani pri prijavi interesa za cepljenje preko portala e-uprava se ne smejo obdelovati vse dokler posamezniki ne dobijo jasnih, točnih in zanesljivih informacij o tem, kdo jih zbira in za katere namene,« je poudarila Prelesnikova.

Kot so pojasnili v njeni pisarni, so že od začetka zaznavali zelo nasprotujoče si informacije o tem, kdo sploh stoji za to spletno »prijavo«, kakšen je njen namen in kdo obdeluje podatke. Zato so že decembra uvedli inšpekcijski postopek, najprej pri Ministrstvu za javno upravo (MJU), nato pa še na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvu za zdravje.

»Nihče izmed treh zavezancev ni želel prevzeti vloge upravljavca in s tem povezane odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov. Zavezanci kljub kar šestim pozivom za posredovanje pojasnil niso uspeli jasno in zanesljivo pojasniti namena vloge na portalu e-uprava, prav tako do danes niso pojasnili pravne podlage za to obsežno obdelavo osebnih podatkov,« je sporočila ekipa Informacijske pooblaščenke. Zaradi tega in popolnoma nasprotujočih si izjav odgovornih glede tega vpisovanja so pri IP prišli do zaključka, da je »zbiranje osebnih podatkov preko portala e-uprava povzročilo zavajanje posameznikov, saj objektivno sploh ni mogoče ugotoviti, kaj so ti z oddajo vloge v resnici dosegli.«

Informacijska pooblaščenka je tako izdala začasno odločno in v njej naložila omenjenim trem institucijam, naj natančno informacijo posameznike o obdelavi njihovih osebnih podatkov – kdo jih obdeluje, za kakšen namen, kako dolgo se bodo hranili, … Med drugim je tudi ugotovila, da v bazo doslej sploh še nihče vpogledal, saj prijave za cepljenje dejansko zbirajo osebni zdravniki. Kar pa nekateri državljani vedo ali vsaj domnevajo, drugi pa ne. Da bo zmeda in nejasnost še večja, ponekod osebni zdravniki sporočajo, da se je treba prijavljati pri regijski zdravstveni ustanovi.

Takole še ugotavlja Informacijska pooblaščenka:

Konkreten primer kaže, kako pomembna je predvidljiva, poštena in transparentna obdelava osebnih podatkov, še posebej, če jo izvajajo državni organi, in kakšne posledica ima odsotnost premišljene priprave vsebine vlog za zbiranje podatkov za posameznike. Vsem državljanom je zagotovo v interesu, da so informacije o cepljenju celovite, jasne in točne ter da vedo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo prišli na vrsto.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Za cepljenje enako kot za aplikacijo – Glavno, da smo digitalni, tudi če ne vemo, kaj bi s tem appeared first on Tehnozvezdje.

Na osnovi prošenj ministrstva za zdravje in zdravstvene stroke, da bi cepljenje v Sloveniji potekalo čim bolj gladko, smo pripravili preprosto vlogo za zbiranje interesa državljanov za cepljenje proti covid-19,

je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Kaj dosti več informacij pa ni dal. Niti o tem, kako bo tako zbiranje interesa državi pomagalo, razen za morebitno lažje in učinkovitejše organiziranje cepljenja, še manj o tem, zakaj bi bili vpisani na ta seznam na boljšem pred tistimi, ki bodo vse skupaj ignorirali.

Na naslovu https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/vloga-cepljenje.html torej lahko potrdiš, da te cepljenje zanima. Če imaš kvalificirano digitalno potrdilo, se moraš spotoma le še vpisati v sistem SI-PASS, ki omogoča spletno prijavo in e-podpis, ali pa ustvariti nov račun zanj. Če digitalnega potrdila nimaš, pa lahko vpišeš druge podatke. Vendar v tem primeru vloga ne bo vidna pod tvojo elektronsko identiteto v javni upravi.

Čemu je treba interes izraziti z osebnimi podatki? Po eni strani najbrž zato, da bodo zbrani podatki verodostojni in bo država oz., kot pravi minister, zdravstvena stroka, na njihovi osnovi dejansko lahko kaj načrtovala in organizirala. Po drugi strani pa mogoče tudi zato, da bodo lahko obveščali zainteresirane, da se lahko cepijo (in kje?). Vpis na ta seznam naj sicer ne bi dajal nikomur kakšne prednosti pred drugimi, najbrž pa bi bilo smiselno najprej povabiti tiste, ki bodo oddali to vlogo.

Po oddaji sicer uporabnik dobi nekaj vnaprej pripravljenih sporočil v svoj e-poštni predal. Vloga gre zelo hitro iz statusa »v reševanju« v status »zaključeno«. Vmes pa je še sporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki se glasi: »Zabeležili smo vaš interes za cepljenje proti COVID-19. Ko bo cepivo s pridobljenim dovoljenjem za promet na voljo, vas bomo obvestili o nadaljnjih korakih glede poteka cepljenja.«

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Če bi se cepil(a) proti novemu koronavirusu, lahko to po elektronski poti poveš državi appeared first on Tehnozvezdje.

Na ministrstvu za javno upravo so še včeraj popoldne napovedovali, da se bo aplikacija v tržnici App Store najverjetneje pojavila enkrat do konca tedna, morda pa celo šele prihodnji teden. Za razliko od androidnih začetkov, je zdaj mogoče ta pripomoček najti z različnimi iskanji, tudi z dvema besedama, kot založnik pa je napisan NIJZ (Android) ali National Institute of Public Health (iOS). Jezik je lahko privzeto nastavljen na angleščino, da pa se ga spremeniti na slovenščino (ter italijanščino ter madžarščino). Vendar v nastavitvah telefona, kjer je treba poiskati ime aplikacije in tam ustrezno nastavitev. Čemu jezika ni mogoče spreminjati v sami aplikaciji, pa ni povsem jasno. Zanimiva razlika je v tem, da je na iFonu mogoče narediti zaslonski posnetek, medtem ko androidna izdaja to preprečuje.

Podatek ministrstva o številu »namestitev« ali bolj natančno, številu prenosov iz Trgovine Play, ki so ga posredovali včeraj popoldne, je bil sicer 49.621. To pomeni, da je skupaj z vsemi radovedneži, ki so sinoči nameščali Ostani zdrav na iPhone, številka presegla 50 tisoč. Drugače povedano, za dva odstotka in pol prebivalcev Slovenije, težko pa kar enačimo podatka in rečemo, da dva odstotka in pol Slovencev uporablja aplikacijo, ker jo je kdo namestil na več telefonov, mogoče jo je kdo namestil, pa izbrisal in spet namestil, nekateri so jo prenesli, a je niso aktivirali ali so jo nehali uporabljati.

Koliko je digitalni pripomoček za ustavitev širjenja koronavirusa v prvih dveh tednih dejansko pripomogel in uresničeval svoj cilj, je izjemno težko reči. Moje predvidevanje je, da malo, mogoče celo nič. Na vprašanje, koliko uporabnikov aplikacije je doslej vanjo vneslo podatek o pozitivnem testu oz. koliko enkratnih kod za vnos rezultata testa so izdali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so z ministrstva za javno upravo odgovorili:

Podatka o generiranih in aktiviranih TAN kodah nimamo. Zaradi najvišjega možnega nivoja varovanja zasebnosti namreč teh podatkov ne zbiramo.

Za potencialno analizo učinkovitosti aplikacije bi moral ta podatek imeti vsaj NIJZ. Nekako pa se mi dozdeva, da je navdušenje (tako ali drugačno) nad tovrstno digitalno borbo proti epidemiji na vseh nivojih nekoliko splahnelo. Večina je verjetno ugotovila, da prav dosti pomoči od tega, da telefoni (bolj ali manj natančno) beležijo svoja »druženja«, nihče ne bo imel. Še vedno je sicer možnost, da si zadevo namesti vsaj polovica države in bo potem morda kaj pomagala, a glede na dozdajšnji potek dogodkov se mi to ne zdi zelo verjetno.

The post Aplikacija #OstaniZdrav je od sinoči na voljo še za iOS in je presegla 50 tisoč prenosov appeared first on Tehnozvezdje.

Aplikacijo #OstaniZdrav si lahko naloži vsakdo s kolikor toliko sodobnim androidnim telefonom (na njem mora teči vsaj različica 6 tega operacijskega sistema) in s slovenskim uporabniškim računom za Googlove storitve. Toda, glede na to, da mi je že pred časom brez kakšnega truda in nemškega računa uspelo namestiti nemško Corona-Warn-App, Marjanu pa hrvaško Stop Covid-19, bi najbrž tudi do slovenske zlahka prišel še kakšen tuj uporabnik. Tole je povezava do aplikacije. Malce nenavadno je, da je treba v sami tržnici ime vpisati kot eno besedo, brez presledka, kajti s presledkom je sistem ne najde. Tudi »založnik« aplikacije nijz publish bi bil lahko bolj smiselno predstavljen, na Hrvaškem je denimo to Ministrstvo za zdravje.

Po namestitvi aplikacije gre ta skozi nekaj strani pozdravnega in (napol) obveznega branja, kjer poskuša pojasniti delovanje, zbiranje podatkov, obveščanje, pravne podlage, pravice uporabnika, postopanje ob pozitivnem testu in podobno. Nato prosi za dovoljenje za obveščanje, kar vključi dostop do sledenja stikov prek programskega vmesnika, ki je že nekaj časa prisoten v nastavitvah androidnih telefonov. Kasneje lahko uporabnik še v nastavitvah aplikacije preveri, če ima potrjena vsa dovoljenja aplikaciji – za beleženje izpostavljenosti (stikov), za pošiljanje obvestil in za prednostno delovanje v ozadju. Slednje pomeni, da sistem ne more omejevati delovanje aplikacije zaradi varčevanja z baterijo.

Ko ima uporabnik vse to vključeno, enostavno pusti zadevi, da opravlja svoje. Princip je tak, da se ob vsakem stiku dveh uporabnikov (oz. tehnično gledano telefonov), ki bi bil lahko tak, da bi se med njim prenese virus, ustvari naključna koda, ki ima glede na besedilo v aplikaciji status psevdonimiziranega osebnega podatka. Telefona si izmenjata kodi oz. kode in jih shranita za 14 dni. Vsak upravljavec aplikacije se lahko po svoje odloči, kakšen mora biti stik za ustvarjanje kode, v osnovi pa naj bi bilo pri razdalji največ 1,5 m (kar se meri z močjo signala bluetooth) in pri trajanju vsaj 5, 10 ali 15 minut. Na osnovi tega naj bi bile tri stopnje tveganja. Kdor bo dobil pozitiven test na Covid-19, bo to lahko vpisal v aplikacijo. Vendar ne sam, temveč s kodo oz. ključem, ki mu ga bo dodelil NIJZ. Takrat se bodo njegove kode prenesle na osrednji strežnik. Nato pa bodo vsi uporabniki aplikacije, pri katerih bo na telefonu shranjena katera od kod, ki jih je oddajal telefon »okuženega«, dobili obvestilo, da so bili v stiku z nekom, ki je pozitiven. Kako točno izgleda to obvestilo (oz. obvestila, če jih je več vrst, glede na stopnjo tveganja), še ne vemo.

Aplikacijo je treba je jemati zgolj kot potencialno koristen pripomoček. Lahko pomaga, še posebej, če jo bo uporabljalo veliko ljudi, lahko pa beleži tudi stike, pri katerih se virus nikakor ni mogel prenašati ali je bila za to zelo majhna verjetno. Denimo, če sta bila uporabnika oz. telefona vsak v svojem prostoru ali če je bila med njima kakšna druga fizična ovira, ali če sta bila ves čas obrnjena v nasprotni smeri. In v vsakem primeru je to zgolj beleženje »druženja« med telefoni.

The post Aplikacija za sledenje stikov #OstaniZdrav je v androidni tržnici in lahko bi bila bolje označena appeared first on Tehnozvezdje.