Smo za maksimalno predglednost testiranja hitrosti, spodbujamo uporabo namenskih aplikacij,

je ob komercialnem lansiranju omrežja pete generacije dejal član uprave za tehnologijo Matjaž Beričič. In pojasnil, da so storitev Speedtest izključili iz mesečnih kvot naročniških paketov ter da se pogovarjajo tudi z drugimi podobnimi ponudniki (nPerf, OpenSignal, Akos test) za enak »ugodnost«. Tako bi lahko uporabniki na veliko testirali svoje hitrosti, a s tem ne bi porabljali svojih gigabajtov v paketu. Kar dobra orientacija je taka, da tovrsten test »pokuri« približno toliko MB kot nanese hitrost Mb. Pri 500 megabitih bi torej naenkrat šlo v nepovrat 500 MB. Še pred nekaj leti je bila lahko taka celotna mesečna količina v paketu.

Pred leti smo že videli izvzemanje prometa določenih storitev in aplikacij iz kvot. Spomnimo se samo ničelne tarife pri Deezerju in kasnejših prerekanj ter pravdanj, ali je to dovoljeno ali ne. Nazadnje je obveljalo, da je, vendar so operaterji do takrat že nekoliko izgubili veselje s tovrstno prakso, saj so pred tem močno povišali količine prenosa podatkov v paketih in tako ni bilo več prave potrebe za »subvencioniranje« prenosa glasbe, še videa niti ne. Testiranje hitrosti pa to znova vrača na zemljevid.

Z novo evropsko regulacijo, sprejeto pred nekaj leti, so se sprva zdela vrata za ničelno tarifo vsaj priprta, da se znova pojavi na sceni. Nedavno je sicer sodišče evropske unije presodilo, da je ta praksa vseeno kršitev direktive, a lahko tudi ni. Predvsem je po mnenju sodišča v nasprotju z direktivo, če je možno tudi po izrabi zakupljene količine prenosa podatkov še vedno uporabljati storitve z ničelno tarifo.

Tako so tudi v Telekomu Slovenije prepričani, da ne kršijo ničesar. Med drugim pojasnjujejo, da promet pri Speedtestu speljejo na svoje strežnike v Ljubljani ali Mariboru in da storitev ni komercialna (plačljiva). »Zakonodaja brezplačnega prenosa podatkov ne prepoveduje, če je edina razlika cena in ne drugi atributi prenosa podatkov, kot na primer hitrost ali prioritizacija prometa,« navajajo v Telekomu. Potrjujejo tudi, da se ob ustavitvi prenosa podatkov, ker je naročnik porabil vse zakupljene količine v svojem paketu, ustavi tudi brezplačen prenos podatkov za testiranje hitrosti. »Ker so uporabniki na prvem mestu, smo se odločili, da jim omogočimo brezplačen prenos podatkov za namen testiranja našega omrežja,« utemeljujejo svojo potezo.  

The post Speedtest pri Telekomu ne šteje v kvoto mobilnih podatkov appeared first on Tehnozvezdje.

Na sodišče EU se je po pomoč obrnilo sodišče v Budimpešti, ki je presojalo o pritožbi operaterja Telenor. Ta je ponujal naročniška paketa mobilne telefonije, pri katerih se prenos podatkov, ki sta ga ustvarili storitvi MyChat in MyMusic, ni štel v skupno mesečno kvoto. Klasično ničelno tarifo, pomembno za razumevanje sodbe sodišče pa je dejstvo, da se pri teh paketih promet v »prednostnih« aplikacijah ni upočasnil na nizko hitrost, ko so uporabniki porabili svoj mesečni limit megabajtov oz. gigabajtov.

Prva ugotovitev sodišča je bila, da storitev dostopa do interneta ne sme vsebovati omejevanja uveljavljanja teh pravic. V nadaljevanju pa se je osredotočilo na vplive »ničelne tarife.« Ta lahko povzroči resne posledice na znatnem delu trga.

Taki paketi namreč lahko povečajo uporabo privilegiranih aplikacij in storitev ter soodnosno zmanjšajo uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev glede na ukrepe, s katerimi ponudnik storitev dostopa do interneta uporabo slednjih tehnično oteži ali celo onemogoči,

je zapisalo sodišče. Ne gre pa samo za dajanje prednosti določenim ponudnikom in zapostavljanje drugih. Tu so še pravice naročnikov:

Prav tako velja, da čim večje je število strank, ki sklenejo take sporazume, tem bolj lahko skupni učinek teh sporazumov glede na njegov obseg povzroči znatno omejitev uveljavljanja pravic končnih uporabnikov ali celo poseže v bistvo teh pravic.

Kot pojasnjuje sodba, za ugotavljanje, ali storitev (z ničelno tarifo) krši določbe direktive glede odprtosti interneta, ni treba izvesti nikakršne ocene vplivov. Operater ali spoštuje splošno obveznost enake in nediskriminatorne obravnave internetnega prometa ali pa je ne. Predvsem pa ne morejo za kakršno koli omejevanje biti opravičljivi poslovni razlogi, temveč zgolj tehnični ali objektivne okoliščine. Sodišče je skratka presodilo, da je madžarski urad za medije in komunikacije od Telenorja upravičeno zahteval umik omenjenih paketov in prenehanje tovrstne obravnave prometa v mobilnih omrežjih.

V slovenskem regulatorju, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) so pripravili svoje pojasnilo, ker so – po njihovih navedbah – zasledili zavajajoče interpretacije sodbe. Kot pravijo v Akosu, sodišče ni prepovedalo ničelne tarife kot take, ampak »je prepovedalo različno obravnavo podatkovnega prometa po izrabi zakupljene količine podatkov.« Kakršno je bilo stališče Akosa že pred tem. Z drugimi besedami – operater lahko ponuja storitve z ničelno tarifo, če je posebne obravnave konec, ko naročnik (z drugimi storitvami) porabi zakupljeno količino podatkov. Takrat mora biti ves internetni promet obravnavan enak. Če sem nekoliko ciničen – vse se mora nalagati ekstremno počasi. Kajti skoraj nikoli operaterji ne upočasnjujejo na uporabno hitrost, ampak običajno na 64 kb/s ali kakšno podobno, absurdno počasno pretakanje podatkov. Seveda pa je v tem primeru ponujanje ničelne tarife za operaterja bistveno manj zanimivo, saj preferirane storitve na ta način izgubijo precejšen del svoj privlačnosti.

V vsakem primeru pa je »alternative pogled« na internetno nevtralnost že v precejšnji meri odpravilo nekaj drugega, ne direktive in sodišča. Konkurenca med operaterji in drugi dejavniki so poskrbeli za takšno številko gigabajtov, vključenih v večino naročniških paketov mobilne telefonije, da jih marsikdo že težko porabi in ni več prave potrebe po ponujanju storitev z zastonjskim prenosov podatkov.  

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Sodišče obvarovalo nevtralnost, ki jo je marsikje že pred tem rešilo povečanje vključenih količin gigabajtov appeared first on Tehnozvezdje.

"Net Neutrality" means corporations can't pay to manipulate how you use the internet (PORN).
If this goes away, not only will all your data (PORN HABITS) be scrutinized by telecom companies, they can decide how fast your internet works on certain websites (YOUR PORN WON'T LOAD).

— Bess Kalb (@bessbell) November 21, 2017

Uvodni tvit kar dobro in s primerom, ki potencialno zadeva velik del uporabnikov, ponazori glavne probleme interneta brez nevtralnosti. Če operaterjem ni treba upoštevati tega načela, se lahko sami odločajo, kaj bo skozi omrežje teklo hitro in kateri podatki (npr. produkcija za odrasle) bodo upočasnjeni ali sploh popolnoma blokirani. V Evropi nevtralnost še vedno velja, malo razrahljanja, a vsaj za zdaj z redkimi očitnimi poskusi iskanja lukenj v pravilih. Na oni strani Atlantika pa Zvezna komisija za telekomunikacije (Federal Communications Commission, FCC) po menjavi vodilnega človeka namerava razveljaviti pravila, ki jih je pred dvema letoma sprejela prejšnja sestava regulatorja. Ne glede na to, ali bo FCC 10. decembra dejansko izglasovala odpravo nevtralnosti, je smiselno malo osvežiti spomin, kaj sploh je nevtralnost interneta in zakaj je pomembna.

Predsednik FCC Ajit Pai razveljavitev pravil, ki jih je uspelo v zakonodajo vnesti njegovemu predhodniku Tomu Wheelerju, utemeljuje z argumentom, da se »država ne bi smela ukvarjati s podrobnim upravljanjem interneta, da naj se ne vmešava v vsak posamezen primer.«. Vendar je to, kot je prav tako izpostavil uporabnik twitterja, prazen in zavajajoč izgovor. Kajti v resnici je potrebno eno samo pravilo – obravnavaj ves promet enakovredno.

FCC chairman Ajit Pai asks the government to “stop micromanaging the Internet”. A dishonest and misleading plea, since it's just one simple rule—treat all traffic equally. #NetNeutrality https://t.co/MDvumucera

— Ruben Verborgh (@RubenVerborgh) November 22, 2017

In prav v tem je bistvo nevtralnosti. Vsa vsebina in naprave v omrežju morajo imeti enak status, nihče ne sme imeti prednosti in nihče ne sme biti deprivilegiran.

Kljub enostavnemu pravilu je le malo držav, kjer bi ga imeli uzakonjenoega in ga popolnoma upoštevali. Slovenija je bila med njimi, a že naša ureditev v zakonu o elektronskih komunikacijah ni bila popolna, sodišče je odpravilo odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je trem operaterjem prepovedala storitve, osnovane na t. i. ničelni tarifi (angl. zero-rating). V poleti sprejeti reviziji omenjenega zakona pa je zaradi evropske uredbe, ta je omilila pravila o internetni nevtralnosti, sploh izpadla dikcija, na katero se je pri prepovedi ničelne tarife naslanjal Akos. Operaterji bi jo tako lahko spet uvedli, je pa mogoče zaradi naročniških paketov in tarif z 20 in 50 GB vključenih podatkov v mobilnih omrežjih zdaj nekoliko manj zanimiva. Ko so prevladovali paketi s tremi gigabajti in podobno nizkimi količinami, je bilo precej bolj atraktivno ponuditi zraven še neomejen prenos videa in glasbe.

Evropska unija tako še ima veljavno internetno nevtralnost, vendar z določenimi izjemami, ki jih operaterji ponekod že izkoriščajo. Pisali smo že novih poskusih uvajanja ničelne tarife. Najbolj razvpit primer v zadnjem času je portugalski operater Meo, ki v mobilnih naročninah k vključeni kvoti podatkov prodaja še opcije z dodatnimi desetimi gigabajti. Te pa naročnik lahko porabi za takojšnje sporočanje, družabna omrežja, video, glasbo ali e-pošto in oblak. Za vsako vrsto storitev je treba naročiti svojo opcijo. Ni pa take s 50 GB, ki bi pokrila vse. Gre torej za nekakšno razlikovanje prometa in nadgradnjo ničelne tarife. Iz Azije ni slišati o prav veliko težavah zaradi internetne nevtralnosti, če izvzamemo Kitajsko in podobne države, kjer imajo na upravljanje z internetom in dostopnost vsebin precej drugačne poglede. Znan pa je indijski primer, kjer se je Facebook skupaj s še nekaterimi ponudniki (npr. Wikipedio) šel ničelno tarifo, zaradi česar so naročniki mobilne telefonije lahko do tega družabnega omrežja dostopali, ne da bi plačevali mobilni internet. Sodišče je to prakso prepovedalo. V ZDA kljub pravilom o nevtralnosti poznajo ničelno tarifo, zelo na glas jo izkorišča operater T-Mobile tako za pretočno glasbo kot za video. So pa tam v preteklosti doživeli že tudi primere upočasnjevanja ali blokiranja, denimo torrentov, ali pa razlikovanja med posameznimi vrstami prometa. Po najnovejši odločitvi FCC-ja, če bo sledila zadnjemu predlogu, bodo najverjetneje vse take inovativnosti operaterjev znova prišle na plano.

Poglejmo malo bolj podrobno kakšne so nekatere od možnosti, kot operaterji radi rečejo, »boljših storitev za potrošnike« in »proste gospodarske pobude«, kadar nevtralnosti ni v enačbi.

Upočasnjevanje

To je eden najbolj pogostih, očitnih, pa hkrati težko dokazljivih ukrepov. Ponudniki dostopa do interneta ne vidijo radi, da naročniki z »dolvlečenjem« torrentov, videom 4K ali še čim, kar zahteva veliko pasovno širino, (pre)obremenjujejo omrežje. Zato se zatečejo k analiziranju prometa v njem in ožigosanju tistih paketkov, ki vsebujejo »neželeno« vsebino. Torrenti se tako pretakajo v kilobitih namesto v megabitih, video se ne nalaga dovolj hitro, da bi bilo 4K mogoče gledati v realnem času in podobno. V Sloveniji je tako početje dovoljeno samo v času »izjemnih stanj« (to so hude naravne nesreče, vojaški napadi in podobno), zaradi omejevanja neželenih komunikacij (e-slame) ali odločbe sodišča. Slednje pa so po navadi osredotočene na popolno blokiranje, ne na upočasnjevanje.

Blokiranje

To se lahko pojavil na različnih ravneh. Omenjene odločbe sodišč po navadi zahtevajo blokiranje točno določenih spletnih strani. V Sloveniji spletnih stavnic in iger na srečo. O tem, da je tako preprečevanje dostopanja do posameznih strani običajno izvedeno amatersko in neučinkovito, tokrat nima smisla razpravljati. V tujini smo že videli primere blokiranja posameznih storitev (Skype, …), tudi protokolov (torrent). Kitajski centralni nadzor nad internetom počne vse to. Drugod pa tako upočasnjevanje kot blokiranje uporabljajo, da favorizirajo svoje lastne vsebine in storitve. Po ZEKomu tudi ti ukrepi zapadejo pod ista določila kot pri prejšnji točki – dopustni so samo v izjemnih primerih.

Različna obravnava prometa

Podobno kot upočasnjevanje ali blokiranje, vendar ni omejeno samo na to dvoje. Če operater določenemu prometu da drugačno prioriteto, lahko še vedno teče enako hitro, ako je omrežje prazno, ko pa se zgosti, morajo ti paketki čakati na prednostne. Ali obratno, z večjo pomembnostjo označena vsebina, na primer pretočni video iz operaterjeve lastne storitve, ima v vsakem primeru prednost, ostali promet pa si razdeli preostanek pasovne širine.

Favoriziranje zasebnih omrežij in protokolov

Verjetno najbolj nevaren trend. Ko je pred leti ameriški operaterski gigant Comcast z Microsoftom sklenil pakt, ki je igričarjem omogočal pretakanje televizijske slike v aplikaciji Xfinity na konzolah Xbox 360, ne da bi se to štelo v mesečno kvoto prenosa podatkov (v bistvu ničelna tarifa), so se takoj pojavile obtožbe o kršenju internetne nevtralnosti. Ker ostale podobne storitve, kot sta Netflix ali Hulu, niso bile deležne enake obravnave, ampak se je njihov promet zapisoval v kvoto. A se je operater izgovarjal, da podatki za Xfinity tečejo po njegovem lastnem, zasebnem internetnem protokolu. Na podoben način je pri nas iz internetnih pravil izvzeta storitev IP TV, ker ni dostopna na internetu, ampak jo ponujajo po posebnem protokolu ob uporabi namenskih naprav. In prav v tem je nevarnost. Namreč, da bo vse več ponudnikov za svoje storitve prodajalo ali dajalo v najem – kajpak ob zajetni mesečni naročnini – specifično opremo, ki bo nujna za uživanje v določenih storitvah. Na internetu pa teh storitev ne bo več. Sliši se radikalno in verjetno res ni zelo realno, a možnost obstaja, ker je v igri preveč denarja in želje po obvladovanju digitalnega sveta.

Zaračunavanje za hitrejši prenos podatkov

Še prej bi bila povsem možna nadgradnja zgoraj omenjenega portugalskega modela. Ne dodatne količine prenosa podatkov, ampak doplačilo za video 4K. Če ne želiš plačati, v redu, lahko uporabljaš osnovno storitev in se ti bodo spletne strani, video in glasba nalagali, kakor se bodo. Če na položnici dodaš še nekaj evrov, pa bo video zagotovljeno tekel brez ustavljanja v največji jasnini slike, spletne strani pa se bodo odpirali v sekundi ali dveh. Velja pa to tudi za ponudnike vsebin. Nekateri že zdaj plačujejo določenim operaterjem, da gredo njihovo vsebine brez omejitev do uporabnikov.

Ničelna tarifa

Že večkrat omenjena »inovacija« pomeni, da se prenos podatkov iz določenih storitev oz. vsebin ne šteje v mesečni limit, ampak je izvzet, v bistvu zastonj. Najbolj znan primer v Sloveniji je bila glasbena storitev Deezer pri Telekomu Slovenije. Kdor je glasbo poslušal tam, je ohranil svoje gigabajte, kdor jo je v Google Play Music, je črpal iz svoje mesečne količine. Dokler fiksni internet nima količinskih omejitev je zadeva relevantna samo v mobilnih omrežjih. In na prvi pogled prijazna do uporabnikov. A samo tistih, ki so naročniki te storitve, diskriminira pa druge. In prav tako ostale ponudnike. Ameriški T-Mobile ima v svojo storitev z ničelno tarifo vključene bolj ali manj vse ponudnike pretočne glasbe in videa, zato tovrstne diskriminacije ni, še vedno pa gre za razlikovanje med različnimi vrstami prometa. Če bi denimo naročnik že porabil svojo mesečno kvoto gigabajtov, bi še vedno lahko gledal Netflix, kar se sliši precej noro. Imajo pa ameriški operaterji glede videa v mobilnih omrežjih še eno inovativno in uporabnikom, no omrežju prijazno navado. Video namreč v realnem času prekodirajo in ga do gledalca spustijo v taki kakovosti, kot jo »podpira« njegova mesečna naročnina. V nekaterih primerih je to zgolj SD (480p), večinoma pa osnoven HD (720p). Tako pridemo do bizarne situacije, ko ima uporabnikov telefon zaslon z ločljivostjo 1440p, video je na voljo v njej, hitrost in prepustnost omrežja sta zadostni, a bo zaradi operaterske omejitve tak video na ekran telefon prišel samo na domačem ali kakšnem drugem dovolj hitrem wifiju.

Blokiranje in zaračunavanje za mobilno dostopno točko

Še ena ameriška izboljšava poslovnega modela. Doplačilo za možnost vzpostavljanja dostopne točke na telefonu ali tablici. Drugače povedano, kdor tega v naročnini nima, ne more deliti mobilnega interneta s tablico ali prenosnikom, ki se lahko priključi samo v wifi, ne pa še v LTE (oz. 3G). Poskus v tej smeri smo že videli pri Telekomu Sloveniji, a ni trajal dolgo.

To so nekatere od rešitev, ki smo jih že videli. Brez dvoma pa imajo oddelki za nove domislice znotraj operaterjev že pripravljene dodatne. Vsak si lahko ustvari svojo predstavo o tem, ali je nevtralnost pomembna za uporabnost in obstoj interneta ali ovira razvoj in ponujanje inovativnih storitev. FCC je med pisanjem končnega predloga novih pravil dobil 22 milijonov komentarjev zainteresirane javnosti. A je podrobnejša analiza, ki jo je izvedel obdelovalec podatkov Jeff Kao, pokazala, da je zelo verjetno pristnih samo 800 tisoč, ostale so ustvarili »boti«. Izmed pravih pa je Kao vzel tisoč naključnih in med njimi so bili samo tri pisma v podporo ukinitvi internetne nevtralnosti.

The post Pasti, ki jih prinaša odprava internetne nevtralnosti appeared first on Tehnozvezdje.

Poanta vsega skupaj je bila v tem, da se megabajti, ki so jih Simobilovi uporabniki pretakali z nalaganjem datotek v hangar in iz njega, niso šteli v mesečno kvoto v naročniškem paketu. Bili so zastonj, podobno kot pri Telekomu za Deezer ali Tvin. Potem je regulator (Agencija za komunikacijska omrežja in storitev) tako prakso prepovedal in operaterji so morali začeti prenos podatkov prištevati zraven k ostalemu. Vmes so odločbo Akosa izpodbijali na sodišču in uspeli, nove regulator po našem vedenju še ni izdal. Vseeno pa se noben od operaterjev zaenkrat ni odločil, da bi ničelno tarifo uvedel nazaj, čeprav je nova evropska pravila o internetni nevtralnosti izrecno ne prepovedujejo.

Težko je reči, ali se storitev ni prijela zaradi, po mojem mnenju upravičene prepovedi ničelne tarife, ali so k temu prispevali (tudi) drugi dejavniki. Med drugim to, da so uporabniki pač navajeni na dropbox ali google drive. Je pa Simobil ob zaprtju hangarja v sodelovanju s Koofrom vsaj ponudil naročnikom bonbonček. Uporabniki Koofra, ki se prijavijo s svojim računom pri Simobilu (prijavo za storitev Moj Simobil oz. Si.info), dobijo dodatnih pet gigabajtov prostora v tej shrambi, ki privzeto ponuja dva gigabajta brezplačnega prostora. Skupnih sedem gigabajtov je nekje na ravni tega, kar zastonj dobimo pri večini tovrstnih ponudnikov, in dodatnih gigabajti ostanejo, tudi če uporabnik dokupi prostor.

Koofr ima nekaj posebnosti v primerjavi z ameriškimi in ostalimi konkurenti. Prek njegove aplikacije je mogoče z drugih naprav dostopati do datotek v domačem računalniku – tiste, ki so v aplikaciji za Windows ali Mac OS označene kot »moja mesta«. V to shrambo se da povezati nekatere druge (dropbox, google drive, onedrive, amazon drive) in tako imeti »vse na enem mestu«. In zanjo še vedno obstaja aplikacija za Windows Phone oz. Windows Mobile.

The post Simobil ukinja storitev Hangar mapa, a naročnikom daje bonbonček appeared first on Tehnozvezdje.

Na Nizozemskem je operater T-Mobile oktobra začel ponujati storitev Datavrije Muziek (glasbena svoboda), ki temelji na, uganili ste, ničelni tarifi. Navsezadnje je to isti operater, ki zadevo že dolgo ponuja v ZDA, in tudi v Nemčiji je že leta glasen v kampanjah proti nevtralnosti, ki da mu povzroča poslovne težave. Zanimivo pa je, da tako rešitev uvede ravno na Nizozemskem, ki je znana po doslednem boju za internetno nevtralnost. Uporabniki te storitve so torej lahko na svojih telefonih poslušali (pretočno) glasbo, ne da bi se jim to štelo v mesečno kvoto prenosa podatkov v njihovih naročniških paketih. Vključene so mnoge glasbene storitve, od Deezerja in Spotifyja, do različnih radijev in še česa.

Nizozemski regulator ACM je presodil, da ta storitev krši načelo nevtralnosti in od T-Mobile zahteval, naj jo umakne. Malo pred tem je namreč tamkajšnji zgornji dom parlamenta potrdil zakon, ki ničelno tarifo prepoveduje. V omenjenem operaterju se, pričakovano, sklicujejo na evropsko uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu, ki po njihovem mnenju ničelno tarifo pod določenimi pogoji dopušča. Kar verjetno drži, vendar bo o tem presojalo sodišče. Do takrat pa pri nizozemskem T-Mobile, kljub grožnji s 50 tisoč evri kazni na dan (do maksimalne globe pol milijona evrov) glasbena svoboda ostaja. In skoraj zagotovo jo bo kmalu znova naplavilo na površje še kod drugod.

The post Operaterji se ne dajo z njihovo ljubo ničelno tarifo appeared first on Tehnozvezdje.

Za začetek nekaj osnov in obnove dogajanja. Načelo internetne nevtralnosti zapoveduje enako obravnavo vsega prometa in naprav v omrežju. To pomeni, da operaterji oz. ponudniki dostopa do interneta ne smejo delati razlik med uporabniki, spletnimi stranmi, storitvami, ničemer. In tudi cenovnih razlik ne sme biti. Slovenija je internetno nevtralnost uzakonila pred nekaj leti, kot ena od prvih treh držav v EU, poleg Nizozemske in Finske, ki so na ta način zaščitile odprt internet, preden si ga prilastijo in po svoje ukrojijo veliki ponudniki vsebin in storitev. Na evropski ravni so takrat že tekla pogajanja za skupna pravila, operaterji so bili seveda nejevoljni, da Slovenija ni počakala nanje, nazadnje pa so z lobisti v Bruslju dosegli, da je omenjena uredba precej zmehčala to, kar sta že uveljavili najmanj Slovenija in Nizozemska. Uredba je, za razliko od direktive, ki jo morajo države prenesti v svoje zakone, neposredno uporabljiva. Velja, ne glede na to, kaj piše v zakonih. Država lahko poskusi še naprej imeti strožji zakon, kakršna je menda namera Nizozemske, ampak bi jo lahko tožila evropska komisija in ponudniki bi tudi lahko izpodbijali zadeve na sodiščih.

Zagovorniki nevtralnosti uredbi očitajo, da odpira vrata za posebne (specializirane) storitve, »urejanje« prometa in ničelno tarifo. Ker pa so pravila napisana rahlo dvoumno, nedorečeno, je evropski nadregulator Berec sprožil posvetovanje, med katerim je dobil tisoče pripomb, in nazadnje objavil priporočila, kaj naj počnejo nacionalni regulatorji – v Sloveniji Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). V Berecu so izredno pudarili, da niso spisali novih pravil, ampak so samo poskušali pomagati regulatorjem, kako naj postopajo. Zadeve pa bodo šle na podoben način, kot je bilo z razvpitimi primeri ničelne tarife v Sloveniji. Operaterji ali posredniki vsebin bodo poskušali nekaj ponujati na »inovativen« način, potem bo po pritožbi nekoga ali mogoče celo na lastno pobudo regulator pogledal zadevo in nazadnje izdal odločbo, da taka ponudba krši uredbo. Ali pa ne. Vnaprejšnje (ex-ante) strožje regulacije ne bo, tudi v Berecu so povedali, da po njihovem mnenju ni potrebna, in ministrstvo za javno upravo glavnino določil o nevtralnosti briše iz zakona o elektronskih komunikacijah.

Ničelna tarifa najbrž bo, ampak omejena

Glavna slovenska zgodba, povezana z nevtralnostjo, se je vrtela okrog t. i. ničelne tarife (angl. zero rating). Pri tej se promet, ki ga uporabnik ustvarja znotraj ene aplikacije (pretočne glasbe, videa, oblačne shrambe, …) ali skupine aplikacij, ne šteje v njegovo porabo prenosa podatkov v mobilnem omrežju. Zadeva je izvzeta in to je drugačna (cenovna) obravnava te vsebine, v različnih položajih pa so tudi ponudniki teh storitev (če niso vse z ničelno tarifo, kot recimo za glasbene in video storitve počne ameriški T-Mobile), ker bodo naročniki veliko verjetneje uporabljali tisto z ničelno tarifo. Zadevo je v Sloveniji Akos prepovedal, a so operaterji na sodišču dosegli drugačno tolmačenje zakona in bo morala agenciji o vsem skupaj še enkrat odločati. Za zdaj še ni. Po novi uredbi ničelna tarifa sama po sebi ni prepovedana, ampak so zraven določeni pogoji. Regulatorji bodo morali presojati, do kakšne mere je zaradi takih ponudb omejena izbira končnih uporabnikov. Predvsem pa, tako je izrecno zapisal Berec, ničelna tarifa krši uredbo, če je po izrabi mesečne količine podatkov v naročniškem paketu celoten internetni promet za tega uporabnika upočasnjen (tipično na 64 Kb/s), še naprej pa brez omejitev deluje(jo) storitve z ničelno tarifo. V praksi bi torej morali operaterji tudi storitve z ničelno tarifo upočasniti (in jih tako spustiti na nivo neuporabnosti), ko bi naročnik z drugim prometom presegel svojo mesečno zakupljeno kvoto.

Za »upravljanje prometa«, pod tem pojmom si operaterji po navadi predstavljajo prilagajanje hitrosti za različne storitve, dajanje prednost določenim storitvam, uporabnikom in napravam ali podobne prakse, so v Berecu zapisali, da morajo obstajati legitimni cilji za take ukrepe. In da absolutno ne smejo trajati dlje, kot je nujno. Razen v izjemnih primerih, ko je omrežje preobremenjeno ali se je zgodil kakšen izpad ali napad, operaterji ne smejo blokirati, upočasnjevati, spreminjati ali omejevati internetnega prometa ali posegati vanj. Predvsem pa mora biti tak ukrep neodvisen od storitev in mora veljati za ves promet enako.

Kako preprečiti zlorabe s posebnimi storitvami?

Največ pomislekov pa so ob sprejemanju uredbe sprožale t. i. posebne (specializirane) storitve. Evropska komisija in parlament sta izpostavlja zdravstvene, izobraževalne in podobne storitve, ki bi lahko v omrežju imele prednost, večjo prioriteto, da bi nemoteno delovale. Zato se je razširil stran, da bi operaterji in ponudniki kot »posebne« označili večino komercialno najbolj zanimiv zadev, jih ponujali za posebne naročnine in prednostno, ostali promet v internetu pa bi tekel, kolikor hitro bi ob takih guglih, facebookih in netflixih s prednostjo sploh lahko. Zdaj Berec vendarle malo umirja take strahove, čeprav jih čisto odpraviti ne more. Nadregulator je med možne posebne storitve prištel klice prek omrežja LTE (VoLTE), IP TV (kot jo v Sloveniji ponujajo Telekom Slovenije, T-2 in Simobil (Amis)) in operacije na daljavo. In zapovedal, da take storitve lahko obstajajo samo, če je v omrežju dovolj kapacitete, da to nima vpliva na ostali promet. Če bi se posamezne storitve »borile« za pasovno širino, potem t. i. specializirane niso dovoljene. Nadalje morajo operaterji natančno pojasniti, zakaj je nujna posebna storitev in kako jo ponujajo. Regulatorji pa naj bi tudi prežali na zlorabe – primere, ko bi ponudniki poskušali s specializiranimi storitvami, čeprav bi vse to lahko ponujali v okviru običajnega interneta.

Kljub temu, da ni zagotovila o 100-odstotni internetni nevtralnosti – kakšnega poskusa z ničelno tarifo ali posebnimi storitvami bomo verjetno kmalu deležni, nedvomno pa ga bodo v kakšni drugi državi – je večina zagovornikov odprtega interneta zadovoljna. Aktivist Thomas Lohninger iz kampanje Rešite internet je poudaril, da s podporo pol milijona ljudi, ki so poslali svoje pripombe, internet v EU obstal kot odprta platforma za spremembe, svobodo in blagostanje. Direktorica evropske potrošniške organizacije Beuc Monique Goyens pa je ocenila:

Nevtralnost interneta je ključna, da se lahko potrošniki sami odločajo, kako in za kakšen namen bodo uporabljali interneta. Če bi komercialni vratarji lahko določali, kdo, kdaj in za kakšno ceno lahko do česa dostopa, bi to pomenilo konec interneta, kot ga poznamo. Pozdravljamo tudi omejevanje ničelne tarife. Čeprav na prvi pogleda izgleda kot dobrobit za uporabnike. Na dolgi rok gre namreč proti uporabnikom, saj onemogoča nastajanje konkurenčnih storitev.

Kako bo vse skupaj izgledalo, bomo seveda videli. Pričakujemo pa nadaljevanje pingponga med ponudniki in regulatorji, pri čemer bodo lahko odločitve različne od države do države, tudi če bo multinacionalka (Vodafone, T-Mobile, Telekoma Austria, …) povsod ponudila enake storitve. In zagotovo se bodo zadeve prej ali slej znašle na sodiščih.

The post Kakšna bo po novem internetna nevtralnost? appeared first on Tehnozvezdje.

Moje vprašanje operaterjem je že ves čas enako:

Zakaj ste pripravljeni dati prenos podatkov za točno določeno vsebino (navidezno) zastonj, univerzalnega pa mi za dobro ceno nočete prodati?

Verjetno lahko uganete, koliko konkretnih odgovorov na to vprašanje sem dobil v skoraj dveh letih, odkar se ukvarjamo s to nesrečno ničelno tarifo. Pri vseh operaterjih eno samo izmikanje. Zadeva pa nima nikakršne logike. Ponudnik bi mi podaril tudi 50 GB za pretočni video ali glasbo, desetih ali dvajsetih gigabajtov, ki bi jih lahko porabil po svoje, pa mi za nekaj evrov ne bi prodal. Ker da to je pa razprodaja, razvrednotenje še zadnjega, kar je v poslu mobilnih komunikacij kaj vredno. Enak argument poslušam tudi takrat, ko je treba opravičevati majhne količine, ki so vključene v naročniške pakete (tipično med dvema in štirimi gigabajti).

Če bi bil v vlogi t. i. produktnega vodje pri kakšnem operaterju – pa nisem in mogoče je to dobro, ker ni nujno, da je moje razmišljanje poslovno gledano najboljše – bi se obnašal malo drugače. Verjetno tudi ne bi že v osnovni paket dajal prevelikih količin, ampak kakšnih pet giga se pa dandanes že spodobi. In ker mi uporabnik že tako ali tako prinese približno 20 evrov na mesec, mu lahko pokažem, da sem mu za to hvaležen z dobrimi možnostmi nadgradnje. Z opcijami, z dodatki za zveste plačnike. Vsak dodaten evro je zame bonus. Na primer 10 GB za tri evre, 20 GB za pet, 50 GB za deset. Ampak samo za naročnike, ki že plačujejo enega od osnovnih paketov, brez tega take opcije niso dosegljive. Podatke pa je mogoče porabiti za karkoli. Ne samo za deezer, hbo, voyo ali točno določen oblak.

Ko bomo prišli čez ceno, bom poslušal, da v mobilnem omrežju ni neomejenih kapacitet in da bo nekaj najbolj »požrešnih« uporabnikov popolnoma zasedlo omrežje. Na kar pa odgovarjam – enako bo, če bo veliko naročnikov na storitve z ničelno tarifo. In konec koncev, naj ti serijski pirati in fani Igre prestolov v nekaj urah ali dneh skurijo tiste svoje gigabajte. Vmes bomo ostali mogoče malo bolj trpeli, potem pa bo do konca meseca kapacitet dovolj za vse. In ker bodo operaterji imeli več prihodkov, bodo mogoče vmes postavili še kakšno dodatno bazno postajo in do nje povlekli dodaten optični kabel.

The post Nočem ničelne tarife, dajte mi gigabajte za pošteno ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Ko je Deezer v povezavi s Telekomom Slovenije uradno vstopil v Slovenijo (nanj se je bilo sicer možno naročiti že prej), so naročniki pri vodilnem operaterju dobili tudi zastonj prenos podatkov v mobilnem omrežju. Če je torej Telekomov uporabnik pri tem operaterju sklenil še naročnino na deezer ali vzel ustrezen naročniški paket z že vključeno glasbeno storitvijo, se mu poslušanje glasbe prek omrežja hspa ali lte ni nič poznalo pri porabi prenosa podatkov. Enako je veljalo za naročnike na hbo go. Pa pri Simobilu za prenašanje datotek v oblak hangar mapa (preimenovani koofr). In še za dve storitvi pri Amisu in Tušmobilu. Kdor je namesto deezerja uporabljal google play music, namesto hbo go voyo in tako naprej, ni bil deležen odpustka pri prenosu podatkov. Vsak bit glasbe in videa se mu je odšteval od njegovih nekaj mesečnih gigabajtov.

Po prijavi Sveta za elektronske komunikacije in kar precejšnji javni polemiki je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) izdala odločbe, ki so tako prakso operaterjev prepovedale. Ker da cenovna diskriminacija krši internetno nevtralnost in s tem 203. člen zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki našteva, kakšna dejanja operaterjev so v nasprotju z nevtralnostjo in zato nezakonita. Vsi štirje »prizadeti« operaterji so se zatekli tja, kamor se vedno, ko vse drugo odpove – na sodišče. Njihova rešilna bilka in Akosova Ahilova peta v tem primeru je dejstvo, da v petem odstavku, kjer naj bi, v resnici nič ne piše o ničelni tarifi. V predlogu zakona je (poenostavljeno) pisalo, da enake storitve ne smejo biti cenovno obravnavane različno. Pa so poslanke in poslanci to poved med sprejemanjem zakona črtali. In zdaj v njem piše samo tole:

»Storitve operaterjev omrežij in izvajalcev storitev dostopa do interneta ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta.«

Kar pa je mogoče interpretirati zelo različno. Akos je uporabil interpretacijo, ki s(m)o jo zagovarjali podporniki internetne nevtralnosti. Da ta na prvi pogled nerazumljiva poved v prevodu v laični jezik pomeni nekaj takega: Operater lahko ponuja samo dostop do interneta, ne more pa spletne storitve (denimo deezerja) zapakirati v samostojno storitev, ki se plačuje (ali delno daje zastonj, če hočete) drugače, kot se plačuje dostop do interneta in s tem do ostalih storitev. Operaterji trdijo in zdaj jim je pritrdilo tudi upravno sodišče, da celoten 203. člen govori samo o tehničnih vidikih nevtralnosti (zgostitve prometa, itd), nič pa o cenovnih vidikih.

Tako imamo, kot vse kaže, nepopoln zakon, ki naj bi ščitil internetno nevtralnost. Njegovi snovalci so, to so tudi sami potrdili, z direktorjem direktorata za informacijsko družbo Marjanom Turkom na čelu, želeli v 203. člen vključiti ničelno tarifo. Ampak jim je državni zbor rahlo prekrižal načrte. Zato podporniki nevtralnosti in industrija, ki ji nevtralnost ne ustreza in se sklicuje na svobodno gospodarsko pobudo, bijejo bitko interpretacij. Vse skupaj pa zapleta še nova evropska uredba o enotnem telekomunikacijskem trgu, ki ničelne tarife izrecno ne prepoveduje, a jo bodo mogoče vključila podrobnejša pravila, ki jih pripravlja evropski nadregulator Berec. Potem pa bo moral isti direktorat pisati ZEKom-2, kjer lahko z dvoumnim besedilom spet pusti možnost različnih argumentacij.

Zakaj je ničelna tarifa slaba?

Pa še enkrat kratka razlaga, zakaj je ničelna tarifa v nasprotju z načelom internetne nevtralnosti. Preprosto zato, ker vseh uporabnikov in (predvsem) ponudnikov ne obravnava enakovredno. Res je, uporabniki, ki se jim promet ne šteje v mesečno kvoto, so na boljšem. Ampak tisti, ki bi raje uporabljali kakšno drugo storitev, so na slabšem. In tisti ponudniki, ki pri operaterju nimajo podobne obravnave z ničelno tarifo, so enako diskriminirani. Odločanje o tem, kdo dobi tak tretma in kdo ga ne, pa je popolnoma v rokah operaterja, kjer lahko pridejo med razloge tudi kakšne stare zamere in naklepno omejevanje konkurence. Če bi operater vse glasbene storitve vključil v ničelno tarifo, kot recimo počne ameriški T-Mobile, bi bilo vse skupaj malo manj sporno. Še vedno pa tudi takrat ostaja dejstvo, da tak operater ne obravnava vsega internetnega prometa (cenovno) enakovredno.

The post Ničelna tarifa krši nevtralnost, lahko pa je tudi ne appeared first on Tehnozvezdje.