Začnimo tokrat z osebnimi računalniki, čeprav bodo prišli na vrsto šele kasneje, verjetno oktobra, ko naj bi ameriška korporacija predstavila kopico s procesorji M4 osveženih modelov. Že prej, 9. septembra, bo razkrila linijo iPhone 16, deseto generacijo pametnih ur in morda še nove slušalke, vse to pa podprto z obilico umetne inteligence. Pa vendar bo morda mesec kasneje napovedala tisto, kar bo za kupce predstavljalo največjo pridobitev. Kot poroča vedno izvrstno obveščeni novinar Bloomberga Mark Gurman, naj bi celotna nova linija računalnikov Mac(book) končno premogla vsaj 16 GB delovnega pomnilnika. Doslej je večina, izjema so nekateri modeli Pro, v osnovni konfiguraciji nudila zgolj 8 GB pomnilnika, v zadnjih generacijah združenega na istem čipu kot procesor M.

Kdo ve, morda je za eno od Applovih potez – upamo, da ne gre za prazne govorice – ne zgolj posredno kriv tudi Microsoft. Ta je v svojih napravah Surface z letošnjo generacijo prav tako odstranil različice z vsega 8 GB pomnilnika. Prej so Applovi prodajalci lahko s prstom pokazali še na koga drugega prominentnega, zdaj pa bi podjetje ostalo samo v prepričevanju uporabnikov, da je osem gigabajtov dovolj delo, razvedrilo in vse ostalo. Vemo, da marsikdaj ni, četudi se na Applovem operacijskem sistemu in pri hitrem izmenjevanju podatkov z diskom to manj pozna kot kje drugje. Poleg tega od prehoda na lastne procesorje (»sisteme na čipu«) M, ni več nikakršne možnosti za nadgradnjo pomnilnika kasneje, treba se je ob nakupu odločiti za »pravilno« oz. zadostno količino. Kar pa stane, saj že za podvojitev 8 GB na 16 GB zahtevajo 200 evrov (medtem ko za PC taka ploščica pomnilnika stane nekaj deset evrov), prav toliko pa potem tudi za vsako naslednjo stopnico. Ker je enako z diskom, in tudi tega je v osnovi skromnih 256 GB, računalnik ob dodajanju kapacitet zelo hitro postane zelo drag. Bistveno dražji navedb v oglasih in od tega, kar je večina kupcev pripravljena plačati. Težava je še v tem, da trgovci v akcijah običajno nudijo osnovne izvedbe, zatorej je denimo za konfiguracijo 16 + 512 GB, ki jo štejem za minimalno dolgoročno sprejemljivo, skoraj vedno treba odšteti polno ceno. Videli bomo seveda, kako bo Apple cenovno postavil nove Mace, če jim bo res zvišal pomnilniški prag. V kolikor bo povečanje povsem prelil v višje vstopne cene naprav, bo to kljub bolj uporabnim napravam dokaj neprijazna poteza.

Iphone z več možnostmi prilagajanja

Največja novost linije iPhone 16, ki je bodo sicer s posodobitvijo operacijskega sistema iOS deležni tudi starejši modeli, verjetno nazaj do 11, bo vsaj za določene za slovenske uporabnike vključitev slovenščine. Nekateri s preizkusno različico iOS-a na telefonu že uporabljajo vmesnik v slovenščini, ostali to možnost dobijo septembra.

Toda to za uporabnike znotraj Evropske unije še ni vse. Končno bo mogoče nastavljati poljubne privzete aplikacije (brskalnik, navigacija, trgovina z aplikacijami, aplikacija za kratka sporočila in za telefonske klice ter še nekatere) in določene prednameščene (Applove) tudi povsem izbrisati. Za privzeti brskalnik bodo uporabniki podobno kot na sistemu Android ob prvem vzpostavljanju dobili seznam, na katerem bodo izbrali svojega favorita. Od jeseni naj bi bila za vse razvijalce končno odprta tehnologija NFC, zaradi česar bi lahko katera od (neo)bank pripravila lastno mobilno denarnico za brezstično plačevanje z iPhonom. Ta čas to še vedno omogoča zgolj  Apple Pay.

Med strojnimi novostmi sicer nekateri napovedujejo, da bosta oba modela Pro dobila nekoliko večji zaslon in da bo tokrat tudi »mali« imel povsem enake kamere kot Pro Max, ne več inferiornejši teleobjektiv. Za fotografiranje bodo menda vsi štirje novinci ponujali stransko tipko na dotik, kar je zadnja leta kot poslednji samuraj, sicer v obliki fizične tipke, ohranjal Sony. Kakšne bodo izboljšave pri kamerah, zaslonu ali procesorju bomo videli kmalu, vsekakor pa velikih ne pričakujemo. A precejšnja bi bila že, v kolikor bi običajnemu 16 in Plusu končno namenili možnost hitrejšega osveževanja.

The post Največje pridobitve za uporabnike so običajno poteze, ki bi jih Apple moral storiti že davno appeared first on Tehnozvezdje.

Seznam slovenkih bank v Applovi plačilni platformi se tako pospešeno širi. Nedolgo tega se ji je pridružila Delavska hranilnica, še malo prej NLB, medtem ko je dlje časa prisotna Intesa Sanpaolo kot tudi ponudnik finančnih storitev mBills (Petrol Pay). Način vnosa kartice v dotično mobilno denarnico smo že nekajkrat opisali in ga ne bomo ponavljali. Odpreti morate aplikacijo Wallet, pritisniti na plus (»dodaj kartico«) in od tam naprej postopek ni prav nič težaven.

»Timing« pridružitve storitvi Apple Pay je za NKBM sicer nekoliko nenavaden. Banka se namreč z SKB združuje v OTP Banko pod skupnim lastnikom, za komitente se bo to zgodilo čez slab mesec, 22. avgusta, s 1. septembrom bodo tudi stare storitve SKB prenehale delovati oz. bo vse skupaj prešlo na sistem NKBM. Poleg tega se je Apple nedavno z Evropsko komisijo pogodil, da bo odprl NFC na svojih telefonih in tako omogočil alternativne mobilne denarnice, s tem pa se izognil globi zaradi omejevanja konkurence.

Četudi bo sedež združene banke v Ljubljani, ne v Mariboru, bo ta za tehnološko platformo prevzela tisto iz NKBM. Iz tega lahko sklepamo, da bo tudi Apple Pay del tega in tako se lahko zdajšnji komitenti SKB nadejajo, da bodo tudi oni končno dobili možnost plačevanja s telefoni in urami. Ne zgolj na Applovi strani, kajti NKBM že nekaj časa nudi tudi dodajanje kartic v Googlovo Denarnico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post NKBM še pred združitvijo z SKB v Apple Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska komisija je postopek v zvezi z Apple Pay zaradi morebitnega nezakonitega omejevanja konkurence odprla že pred časom in v njem ugotovila, da ameriška korporacija zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalcem aplikacij za operacijski sistem iOS ne dovoli polne komunikacije čez tehnologijo za bližinsko komuniciranje med napravami NFC, medtem ko svoji lastni storitvi Pay to omogoča. S tem je po mnenju komisije povzročil zmanjšanje obsega inovacij in izbire za uporabnike.

Apple je imel možnost pritožbe, vendar očitno že v zgodnji fazi spoznal, da ga brez pogajanj z Brusljem prejkoslej čaka visoka, večmilijardna globa. Zato je že v začetni fazi ponudil, da drugim ponudnikom mobilnih denarnic brezplačno omogoči dostop do tehnologije NFC in načina za digitalizacijo kartic (Host Card Emulation, HCE), ki omogoča varno shranjevanje plačilnih podatkov. Poleg tega se je zavezal k poštenemu, objektivnemu, nediskriminatornemu preverjanju izpolnjevanja kriterijev za dostop do NFC-ja in obljubil, da bodo uporabniki zadevo lahko koristili tudi zunaj EU.

Toda v nadaljevanju je komisija od Appla dobila še nekaj dodatnih zavez za naslednjih deset let, kolikor velja ta dogovor. Dostop do HCE bo veljal tudi za druge terminale, ne zgolj klasične plačilne (POS), in ga bo mogoče kombinirati z drugimi funkcionalnostmi NFC. Razvijalcem ne bo treba dokazovati, da so finančni ponudnik, in aplikacije z dostopom do NFC-ja bodo lahko razvijali ponudniki, ki jih nato kot osnovo prodajo bankam. Apple bo tudi moral nadgrajevati arhitekturo HCE s standardi, ki jih uporablja za Apple Pay, in jih posodabljati, tudi če jih sam ne uporablja več. Uporabniki pa bodo morali imeti na voljo možnost, da enostavno spremenijo privzeto mobilno denarnico

Iz sporočila Evropske komisije je mogoče sklepati, da bo vse omenjeno veljalo za okolje iOS in s tem za iPhone, ne pa nujno tudi za WatchOS. Slednje namreč ni omenjeno niti z besedo. Za plačevanje z urami Apple Watch bi tako lahko še naprej edina možnost ostala denarnica Apple Pay. Če bo tako, potem Evropska komisija ni opravila svojega dela, kot bi ga morala, in bo marsikateri uporabnik raje ostal pri že znani in doslej monopolni možnosti.

Zanimivo bo sicer videti, koliko bank in drugih (finančnih) ponudnikov se bo odločilo za lastno rešitev brezstičnega plačevanja. Nekatere so v zadnjem času vstopile v platformo Apple Pay in tudi na androidni strani opustile lastno rešitev v prid Googlove, toda po drugi strani nekatere morda čakajo, da lahko same ponudijo denarnico, brez napornega dogovarjanja z Applom, njegovih zahtev in visokih provizij.  

Mimogrede, medtem je tudi indijski regulator po treh letih preiskovanja ugotovil, da Apple zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalce aplikacij in ponudnike vsebin sili v sprejemanje nepoštenih poslovnih pogojev znotraj trgovine App Store, edine v sistemu iOS, in uporabo Applovega plačilnega sistema. Apple je med preiskavo ves čas uporabljal znane argumente o zagotavljanju varnosti in trdil, da ima v Indiji največ petodstotni tržni delež, ter tako nima prevladujočega položaja. Toda regulator pričakovano ni sprejel te argumentacije, saj je Apple kot tisti, ki edini določa pravila znotraj sistema iOS, v njem popolni monopolist in kdor želi karkoli ponujati v tem okolju, mora sprejeti njegove pogoje. Kot vemo, je pri regulaciji ključno določanje upoštevnega trga. In v tem primeru je upoštevni trg iOS, tudi če ima na trgu operacijskih sistemov za pametne telefone zanemarljiv tržni delež.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Apple se je pogodil z Evropsko komisijo in bo odprl NFC appeared first on Tehnozvezdje.

Kot poroča vedno izvrstno obveščeni Bloombergov novinar Mark Gurman, se v Applu pripravljajo, da bodo v sistemu iOS dovolili alternativne trgovine z aplikacijami in tudi ročno nameščanje slednjih (angl. sideloading). Ne zaradi svoje dobre volje ali kakšne spremembe v strategiji podjetja, temveč zaradi Akta o digitalnih trgih, ki ga je sprejela Evropska unija in je začel veljati z letošnjim novembrom. Ta za t. i. vratarje, kot označuje podjetja, ki upravljajo z velikimi platformami in so vredna najmanj 75 milijard dolarjev, določa vrsto zahtev, ki jih bodo morala spoštovati najkasneje od. 6. marca 2024 naprej. Med temi zahtevami so tudi omogočanje uporabnikom, da nameščajo aplikacije oz. programe od koder želijo ali da lahko spreminjajo privzete nastavitve, ponudniki pa bodo morali zagotoviti tudi odprte programske vmesnike za različne funkcionalnosti svojih naprav ali medsebojno povezljivost (interoperabilnost) klepetalnih storitev.

New story: Apple is preparing to allow alternative app stores and side-loading on iOS — along with a slew of other changes to make the iPhone more open — in response to new European Union requirements arriving in 2024. https://t.co/hZpXrKdHGj

— Mark Gurman (@markgurman) December 13, 2022

Zaradi omenjenega se v Applu zavedajo, da znotraj EU ne bodo mogli več vzdrževati svojega dozdajšnjega načina upravljanja okolja iOS, četudi po Gurmanovih besedah nameravajo še naprej (vsaj poskušati) pri vsakem nakupu primakniti svoj lonček. Tudi ni povsem jasno, ali bodo razvijalcem oz. ponudnikom trgovin dovolili alternativne plačilne mehanizme, kajti zdaj gre vse prek Applovega, ki (v skoraj vsakem primeru) za ameriško korporacijo pobere 30 odstotkov celotnega zneska. Posledica tovrstnega »odprtja« bodo skoraj zagotovo igričarske trgovine, kot sta Epic Games Store – podjetje Epic Games je najbolj glasno in aktivno v boju proti Applovemu »monopolističnemu« obnašanju – in Steam, ni si težko zamišljati Amazonove in Microsoftove trgovine, morda celo Googlove Trgovine Play, pa tudi česa v slogu ApkPure ali ApkMirror.

Epic Games Store, Steam, Microsoft Store, possibly an Amazon App Store etc. will come to iOS. At least in the EU. United States Congress could still pass the #OpenAppMarketsAct #OAMA — sooner or later it will happen. @TimSweeneyEpic will defeat the Evil Empire sooner or later. https://t.co/mWbcIJ7ppy

— Florian Mueller (@FOSSpatents) December 13, 2022

Poleg tega Gurman omenja še druge spremembe, v katere bo verjetno v Evropi prisiljen Apple. Morda tudi drugod, saj so še države, kjer razmišljajo o podobnih ukrepih. Med drugimi so tu dostop do funkcionalnosti NFC in kamer, pa še (polnopravno) vključevanje konkurenčnih iskalnikov stvari v sistem FindMy in uporaba drugih pogonov za spletne brskalnike. Še posebej NFC, ki je za plačevanje še vedno »zaklenjen« izključno na Apple Pay, je točka, ki jo mnogi v Evropi že dlje časa poskušajo streti. Apple se vedno znova izgovarja na skrb za varnost uporabnikov, vendar je ta argument neprepričljiv.

Drugi podobni operacijski sistemi dokazujejo, da varnost uporabnikov nikakor ne temelji na eni in edini trgovini z aplikacijami ali na funkcionalnostih strojne opreme, ki jih lahko izkoriščajo zgolj storitve proizvajalca. Znotraj Androida je veliko alternativnih, aplikacije se da nameščati tudi mimo njih, iz datotek .apk, vendar zaradi tega ni kakšnih težav. Oba operacijska sistema namreč ničemur, kar teče na njiju, ne dovolita poseganja v spodnje nivoje, česar so (bili) »hekerji« denimo navajeni v operacijskem sistemu Windows. Prav tako lahko vsakdo ponudi lastno aplikacijo za brezstično plačevanje. Ključno je na koncu vedno zaupanje in zadovoljstvo uporabnikov. Če bodo ti prepričani, da iz alternativnih trgovin dobijo aplikacije brez kakšne neprijetne »prtljage«, da je uporaba določene mobilne denarnice varna in da je izbira zaradi tega boljša (in morda cenejša), se bo vztrajanje pri odpravljanju monopola izkazalo za pravilno.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Evropska unija korak za korakom ruši Applov zaprti vrtiček appeared first on Tehnozvezdje.

V tem je tudi srž problema. Medtem ko imajo androidni telefoni tehnologijo NFC za komunikacijo na kratke razdalje popolnoma odprto in jo lahko za brezstično plačevanje uporablja vsaka mobilna denarnica, je v operacijskem sistemu iOS drugače. Apple namreč poln dostop dovoli le lastni denarnici, medtem ko ostale aplikacije lahko NFC uporabljajo zgolj v omejenem obsegu. Tako, da »sprejemniku« sporočijo svojo prisotnost, v drugo smer pa komunikacija ne gre.

Evropska komisija je preiskavo odprla lani junija. Na začetku so jo poleg same tehnologije NFC skrbeli tudi pogoji storitve Apple Pay, vendar je, tako Reutersovi viri, postopek kasneje zožila na sam NFC. Kar ni presenetljivo, saj za banke in druge ponudnike finančnih storitev po našem vedenju ni večjih ovir za vstop v Applovo plačilno platformo, večina se zgolj ne strinja z zahtevami kalifornijskega podjetja, tudi finančnimi. Podobno kot denimo pri vzpostavitvi vsega potrebnega za ponujanje ure Apple Watch s povezljivostjo v mobilna omrežja.

Ko bo Komisija predočila svoje očitke Applu, bo ta imel možnost, da v določenem času nanje odgovori. Nato sledi končna odločitev komisarke Margrethe Vestager in njene ekipe, ali je ameriška korporacija res kršila protimonopolno zakonodajo in če je, kakšno kazen si zasluži. Globa lahko znaša do deset odstotkov letnih prihodkov, še bolj pomembno pa je to, kar v Bruslju korporaciji naložijo, da mora storiti. V konkretnem primeru bi bilo lahko odprtje NFC-ja za druge ponudnike. Potem bi verjetno še na iPhonih hitro dobili storitve, kot so mDenarnic@, NLB Pay ali Urbana.

Apple se pri tem, čemu na svojih napravah dovoli zgolj lastno plačilno rešitev, vedno izgovarja na zagotavljanje varnosti in zasebnosti. Vendar njegovi argumenti težko vzdržijo, saj na androidni strani ni nikakršnih težav, kaj šele afer, ker mobilne denarnice z možnostjo brezstičnega plačevanja ponuja množica bank po vsem svetu.

Obstaja seveda možnost, da Komisija na koncu ne ugotovi kršitev in ne izreče kazni. Če denimo ne definira ustrezno upoštevnega trga, kjer ima podjetje prevladujoči položaj, potem ne more dokazati zlorabe tega položaja. Morda se Apple že med postopkom nekako pogodi z bruseljskimi regulatorji, kar pa je glede na običajno postopanje tega podjetja malo verjetno. O podobnih ukrepih razmišljajo, ali pa jih že sprejemajo, tudi drugod po svetu, denimo v Južni Koreji ali na Japonskem. Tudi Nemčija je že zapovedala odprtje plačilnega sistema na iPhonih (za razumno ceno). Poleg tega ima Evropska komisija odprtih še nekaj postopkov proti istemu podjetju, tako zaradi pritožb Spotifyja in drugih ponudnikov naročniških storitev kot zaradi tržnice z aplikacijami App Store. Spor okrog slednje, ki ga je sprožilo podjetje Epic Games, je v ZDA dobil prvi epilog, vendar se bo pravdanje še nadaljevalo, saj so v Epicu pritožili na sodbo. Apple za zdaj vztraja pri svojih načelih in ne popušča, a prej ali slej bo ob pritiskih regulatorjev z vseh koncev vsaj do določene mere verjetno moral.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Evropska unija proti Applu še zaradi NFC-ja appeared first on Tehnozvezdje.

Nova storitev omogoča bistveno več od stare in gre nekako vštric številnim, ki na nek način poskušajo nadomestiti banke ali pa vsaj spremeniti naše dojemanje klasične denarnice. Pri Telekomu pa so si zadevo zamislili še malce drugače. Kot telekomunikacijski operater so vedno stremeli k temu, da bi bili glavna vstopna točka še za marsikaj drugega, najsi bo za energetiko ali e-zdravje, pa tudi pametni dom in kar je še dodatnih funkcionalnosti na sicer televizijskem sprejemniku Neo.

Pri storitvi Valú je osnova še vedno v plačevanju. Po novem je treba na račun prenesti denar (dobroimetje), kar je mogoče storiti s kartico ali z bančnim nakazilom, pa tudi z Valú Moneto, ki ostaja »post paid«, torej se obračuna na položnici za telekomunikacijske storitve. Plačevanje pa je mogoče na tri načine z androidnim telefonom in dva z iPhonom. Da se po starem, s klicem (piskanjem), kot pri Moneti. Lahko prebereš kodo qr in potrdiš plačilo. Ali pa, vendar samo z androidnikom, plačaš brezstično, z uporabo modula NFC. Enako, kot bi storil pri NLB Pay in podobnim platformah, vendar zgolj pri trgovcih, ki imajo sklenjeno pogodbo za Telekomovo storitev in z eno razliko. Najprej je treba v aplikacijo Valú in tam izbrati način plačila, pri omenjenih mobilnih denarnicah pa je dovolj zgolj odkleniti telefon in ga prisloniti k terminalu POS. Razlika je v tem, da Telekomove platforme sistem Android ne vidi kot mobilne denarnice in je tako ni mogoče izbrati za privzeti način plačila s približevanjem telefona (terminalu). V bistvu temu niti ni namenjena, kajti njen smisel je bolj v plačevanju majhnih zneskov – za nekaj iz avtomata, karto za javni prevoz, itd Podobno verjetno velja tudi za možnosti prejemanja in pošiljanja denarja. Če je nekdo namesto tebe plačal pijačo, kosilo ali kaj drugega, mu enostavno »pošlješ« tistih nekaj evrov. Možno pa je v restavraciji s to mobilno denarnico tudi plačati na tak način, da si že takoj razdelite znesek in potem ne komplicirate več.

Za pošiljanje »sredstev« je sicer treba odpreti napredni profil. Pri osnovnem, ki ga dobi vsakdo, kdor se prijavi v aplikacijo, je lahko na računu največ 500 evrov, na mesec pa je mogoče opraviti za največ 250 evrov transakcij (1500 evrov na leto). Na osnovni profil je mogoče tudi prejemati denar. Za naprednega je treba dokazati svojo identiteto, lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom, po videoklepetu, s prijavnimi podatki za račun Moj Telekom ali osebno v Telekomovem centru. Med postopkom pridobivanja tega profila, ki je sicer z vsaj dvema od naštetih možnosti (digitalno potrdilo in Moj Telekom) stvar minute ali dveh, je treba tudi vpisati davčno številko in dati še nekaj drugih osebnih podatkov. Potem pa lahko začneš še pošiljati denar in dovoljeni zneski so precej višji. Na računu je lahko pet tisoč evrov, mesečnih vplačil in izplačil do tri tisoč evrov, letnih pa do 15 tisočakov. Kadar koli sicer lahko denar iz mobilne denarnice preneseš (nazaj) na bančni račun, seveda pa je za to treba med svoje podatke vpisati še številko TRR.

Kot rečeno se lahko Valú povezuje z drugimi storitvami oz. aplikacijami. Med temi so Urbana, kartica ljubljanskega potniškega prometa in sistema izposoje koles bicikeLJ, aplikacija za kartice »zvestobe« Popkart in aplikacija za Študentsko prehrano (»bone«). Sam sem jo povezal z Urbano, vendar večjih koristi tega za zdaj ne vidim, je bolj ali manj bližnjica do Urbane v Valúju (saj se tako sklanja?), ne morem pa denimo v prvi polniti dobroimetja z računa druge (razen s klasično Valú Moneto, kar je bilo možno že prej). Glede na to, da v Urbani po letih obljub še vedno niso omogočili nalaganja dobroimetja z debetnih oz. kreditnih kartic, bi taka povezava prišla zelo prav. V Telekomu trdijo, da prihaja kmalu. Nasploh napovedujejo nadgradnje glede možnosti polnjenja računa in same uporabniške izkušnje.

Valú je podobna zgodba kot mBills, Revolut in še kakšna podobna storitev, ki bi rada nadomestila keš, bančne kartice in ostale načine plačevanja. Omejuje jo mogoče zgolj to, da ni povezana z nobeno kartico, bančnim računom ali nečim, od koder bi denar za nakup prišel samodejno, brez predhodnega nalaganja. Tovrstno funkcionalnost menda bolj ali manj onemogoča zakonodaja (preprečevanje pranja denarja), vendar ni povsem izključena.

The post Za plačat sendvič, kavo in bus je tu po novem Valú appeared first on Tehnozvezdje.

Digitalni ključ, kot to imenujejo pri Kii, bo zamenjava za klasičnega, vendar bo tega kupec avta še vedno dobil. Ker morda ne bo hotel uporabljati telefona v te namene, a tudi če ga bo odklepal in zaganjal s pomočjo telefona, bo avto kdaj kje pustil, denimo na servisu, takrat pa seveda tam ne bo puščal tudi svojega mobilnika. Digitalni ključ ima nekaj prednosti pred standardnim. Prva je že v tem, da ga bo lahko na svojih napravah imelo nameščenega več pooblaščenih uporabnikov. In pri vsakem bodo shranjene določene nastavitve, tako da se bodo v avtu ob vstopu prilagodile pozicije sedežev, volana in ogledal, pa tudi nastavitve infozabavnega sistema in prosojnega zaslona. Vse to kajpak predpostavlja precej dobro opremljenost avta, v nižjih nivojih opreme pa te možnosti tako tali tako verjetno ne bo.

Digitalni ključ deluje na osnovi tehnologije NFC, enako kot denarnice na telefonih (npr. NLBhttps://tehnozvezdje.si/prvi-placujete-s-telefonom-je-to-nekaj-novega/ Pay) ali digitalne kartice za javni promet (Urbana). To pomeni, da je treba telefon približati vratni kljuki za odklepanje (na nekaj cm), za zagon avta pa ga bo treba položiti v predal po armaturno ploščo, kjer se bo lahko tudi brezžično polnil (če mobilnik to podpira). Upam, da bo predal dovolj velik, kajti v zadnjem času sem srečal veliko takih, kamor bi lahko dal polnit samo iPhone ali manjšega iz družin S10 ter Pixel 3, večine današnjih običajno velikih telefonov pa ne. Ko bo telefon v predalu, bo treba le še pritisniti na tipko Start / Stop. Za odklepanje bo sicer zadeva rahlo manj priročna kot današnji sistemi »brez ključa«, pri katerih ključa ali kartice ni treba vleči iz žepa. A po drugi strani tu odpade en predmet, ki ga je treba imeti s seboj. Če predpostavimo, da so tudi različne prej omenjene kartice v telefonu, bomo šli lahko od doma samo s to napravo, tudi brez denarnice.

Bo pa Kiin digitalni ključ uporaben še za upravljanje določene sistemov na daljavo, po modrozobi povezavi. Tako se bo dalo na razdaljo odklenit in zaklenit avto, kar seveda omogoča vsak običajen ključ, lahko pa bo uporabnik tudi sprožil alarm ali celo zagnal motor ter morda še nekoč v prihodnosti naročil avtu naj se sam (od)parkira. Nadalje bodo na voljo možnosti za »car sharing«, kjer bo lahko ponudnik nastavil, kdaj bo nekomu avto na voljo in s katerimi funkcionalnostmi, pa tudi, kako daleč oz. kam se lahko pelje. Ali pa bo lahko lastnik kurirju hitre pošte omogočil, da odpre prtljažnik zaradi dostave pošiljke. Možnosti je veliko, najbrž pa moramo kakšno besedo nameniti še varnosti.

V osnovi bi ta lahko bila celo večja kot pri klasičnem radijskem ključu, kjer se da komunikacijo med njim in avtom prestrezati. Z NFC-jem morata biti telefon in kljuka skoraj v kontaktu, zato težko kdo pride vmes. Je pa tu še drugi vidik, kjer pa bo treba biti previden. Sama aplikacija bo morala biti napisana tako, da se je ne bo dalo »shekati«, in skrbeti bomo morali za zaklepanje telefonov. Najbolje s kombinacijo šestmestnega PIN-a, ki naj ne bo 123456 ali kaj podobno lahko uganljivega, in prstnega odtisa. Zaradi omejenosti NFC-ja na Apple Pay verjetno ta digitalni ključ ne bo deloval na jabolčnih telefonih, ampak bo omejen na androidne naprave. Zato nisem omenjal prepoznavanja obraza, ki je pri večini androidnih telefonov bistveno manj varen način odklepanja kot je prsti odtis ali Face ID pri iPhonih.

The post Hyundai in Kia uvajata ključ na telefonu appeared first on Tehnozvezdje.

S tem je banka prišla na modernizacijo petine svoje bankomatske mreže, v prihodnjih mesecih pa nameravajo brezstično možnost aktivirati še na dodatnih 139-ih, s čimer bo skoraj vsak drugi bankomat že omogočal dvig gotovine samo s približanjem telefona, brez vtikanja kartice. Kot pravijo v banki spremembe uvajajo postopno, ob zamenjavi obstoječe »mašine« z novo ali postavitve na novi lokaciji. Od drugih bank za zdaj ni glasu o čem podobnem, zato pa lahko pri NLB brezstično dvigujejo gotovino tudi komitenti konkurence, če le izdajatelj kartice dovoli tak način poslovanja na bankomatih. Kje so že tovrstni gotovinomati NLB, si lahko pogledaš na zemljevidu, pri čemer po filtri (filtriraj seznam) odkljukaš izbiro NFC dvig.

V čem je prednost brezstičnega dvigovanja keša? V hitrosti in predvsem varnosti. Hitrostni, lahko bi mu rekel tudi priročnostni vidik je v tem, da ni treba vtikati kartice v režo in čakati, da jo bankomat odpelje notri in začne celoten postopek. Še dodatno se zadeva pohitri, če namesto kartice uporabiš telefon s storitvijo NLB Pay. Tako ni treba iskati denarnice in iz nje vleči kartice, temveč samo iz žepa vzameš telefon, ga spotoma odkleneš (s prstnim odtisom ali obrazom), prisloniš in nato le še vtipkaš svoj PIN ter izbereš znesek.

Varnost pa je večja, ker kartice nikamor ne vtikaš in tako odpadejo vse metode branja podatkov s kartice (»skimming«) in njeno kloniranje. Napadalci bi morali prestreči brezžično komunikacijo med kartico in terminalom, ki poteka na nekaj cm ali še manjši razdalji, zato bi morali biti fizično povsem zraven. Napravo, ki bi prestrezala te podatke, pa je tudi težko neopazno namestiti na čitalnik. In komunikacija gre verjetno po varnem kanalu in je zaradi tega kriptirana. Zato – če imaš možnost, dviguj gotovino brezstično.

Storitev NLB Pay, ki so jo razvili skupaj z Mastercardom, bo vsem komitentom vodilne slovenske banke na voljo jutri (v petek, 20. aprila). Doslej s(m)o jo namreč samo testirali prvi uporabniki. Aplikacija je sicer že zdaj v trgovini Play. Za začetek naj bi se dalo v denarnico na telefonu dodati kartico Mastercard, kasneje še Maestro in menda proti koncu leta tudi kartice izdajatelja Visa. Kot sem že pisal, je treba imeti androidni telefon s tehnologijo NFC, medtem ko za NLB Pay za iPhone ni izgledov, ker Apple ne omogoči polnega dostopa do NFC-ja zunanjim razvijalcem. Že pred NLB je podobno mobilno plačevanje ponudila banka Intesa Sanpaolo, vendar s tem ni dosegla večjega buma. V kratkem pa naj bi se zabavi pridružila vsaj še ena banka.

The post Brezstični bankomati NLB se množijo, mobilno plačevanje zapušča testno obdobje appeared first on Tehnozvezdje.

Prvo, s čimer se razvijalci ukvarjajo zadnje tedne, je aplikacija za Samsungove pametne ure (Gear S2 in S3, Gear Sport). Po eni od večjih nadgradenj operacijskega sistema teh ur proti koncu lanskega leta, je namreč Urbana na zapestju nehala delovati. V Javnem holdingu Ljubljana (JHL) in Telekomu Slovenije obljubljajo, da bo popravek aplikacije na voljo do konca tedna, morda je celo že. Kaj pa druge pametne ure, denimo tiste s sistemom Android Wear (Samsung uporablja svoj sistem Tizen)? Njihovi uporabniki Urbane še ne bodo deležni. »Podpore drugim uram trenutno ne načrtujemo. Težava je v majhnem številu uporabnikov teh ur, saj razvojni stroški niso zanemarljivi,« pojasnjujejo v JHL. Ne vzbuja pa taka rešitev, ki jo lahko zmoti vsaka nova različica programske opreme proizvajalca, posebnega zaupanja.

Za uporabo na telefonu pa me je že na začetku in tudi kasneje najbolj motilo, da ni možno nalagati dobroimetja drugače kot na urbanomatih (dobro, tudi v trafikah, če se za nekaj trenutno ločiš od telefona) in z Moneto. Prvih je po mojem mnenju po Ljubljani absolutno premalo, še posebej za Neljubljančana, ki pride v prestolnico po opravkih in ugotovi, da bo težko plačal parkiranje, ker ima v aplikaciji premalo evrov. Moneta pa zahteva naročnino in je smiselna samo za tiste, ki jo pogosto uporabljajo. V JHL trdijo, da pripravljajo spletno prodajo, v kateri bo mogoče tako naložiti dobroimetje kot kupiti terminske vozovnice. Plačati pa se bo dalo s plačilnimi in kreditnimi karticami, Moneto in PayPalom. Naj se to zgodi čim prej, ker je bila taka obljuba že pred letom in pol.

Omejitev je bila tudi v tem, da aplikacija ne omogoča naročniških vozovnic, kot so dijaške, študentske ali upokojenske. Za zdaj so tako v aplikaciji podprte terminske vozovnice, ki so niso vezane na konkretno osebe. Omenjene pa so po pojasnilih JHL povezane s socialnim statusom uporabnika in »ob menjavi telefona pa se lahko dogajale zlorabe tega statusa oziroma vozovnic.« Zato sprememb glede tega ne načrtujejo, zatrjujejo pa, da bodo položaj znova ocenili, ko bo zaključen projekt Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) v katerem bodo vključeni vsi prevozniki in večina terminskih vozovnic.

Sam bi si storitev tudi želel v »oblačnem« načinu. Torej tako, da bi imel račun, v katerega bi se prijavil s katerega koli telefona. Zdaj je posamezna denarnica znotraj Urbane vezana na točno določen telefon in kartico SIM. Ko uporabnik zamenja kartico, dobroimetje izgine (ko spet vstavi »izvirno« se vrne) in ko zamenja telefon, se mora v aplikacijo na novo prijaviti, za prenos dobroimetja pa je treba prositi po e-pošti. Ali pa pač porabiti kolikor se da na starem telefonu. Glede na to, kako so trenutno opremljeni avtobusi ljubljanskega potniškega prometa, oblačne Urbane še ne bo. Sistem namreč mora podpirati zapis v aplikacijo oz. telefon zaradi validacije tudi v tistih primerih, ko avtobusi nimajo dostopa do zalednega sistema. Torej ne morejo preveriti, ali ima uporabnik res dovolj dobroimetja za vožnjo. In resnici na ljubo bi vsakokratno tako preverjanje tudi precej upočasnilo vstopanje na avtobus, zato najbrž res ni najbolj primerno. A vseeno mislim, da bi se dalo najti način, kako imeti en račun, ki bi ga bilo možno prenašati z ene naprave na drugo, a bi hkrati na vsaki od njih deloval lokalno.

In pa seveda – še vedno se lahko s telefonom prevažajo in parkirajo samo androidni uporabniki. Lastniki jabolčnih nimajo sreče. Sicer je Apple menda delno odprl NFC v svojih napravah, a očitno še vedno ne dovolj, da bi do njega lahko dostopali razvijalci aplikacij. Apple Pay da, Urbana ne. V JHL pravijo, da »preko Applovega SDK-ja (razvijalskega paketa) ne morejo integrirati komunikacije z Urbano. Kaj pa morda okrnjena različica, ki bi omogočala vsaj storitev SMS parking? Ta ne potrebuje NFC-ja in je lahko zelo uporabna tako za daljše parkiranje kot za primere, ko se sestanki zavlečejo in je treba »podaljšati« parkirni listek. V JHL so se zahvalili za tak predlog, ker očitno prej na to še niso pomislili, in obljubili, da bodo razvijalce prosili, naj ga preučijo. Upanje torej o(b)staja.

The post Za Urbano obljubljajo nadgradnje, a ne vseh, ki bi si jih želeli appeared first on Tehnozvezdje.

Intesa Sanpaolo svojim komitentom ponuja »denarnico na telefonu« v obliki aplikacije wave2pay. V njej ima lahko uporabnik več navideznih kartic in tem se zdaj pridružuje Activa Visa Inspire, kot se v konkretni banki imenuje debetna kartica ponudnika Visa, ki jo sicer svojim komitentom že nekaj časa privzeto daje tudi banka SKB pod oznako Vise Debit. Te kartice lahko za telefonsko plačevanje za zdaj uporabljajo samo fizične osebe, kartice Mastercard pa tudi komitenti s poslovnimi računi. V vsakem primeru je naročnina na to storitev en evro na mesec.

Navidezna kartica v aplikaciji je vezana na fizično kartico, ni pa shranjena na sami napravi. Zadeva deluje po sistemu »žetonov« (tokens), ki se generirajo ob vsakem plačilu, tako da se po sistemu prenašajo samo podatki, ki morebitnim prestreznikom nič ne pomagajo. Za uporabnika je postopek plačila pričakovan in dokaj priročen. Prisloniti mora telefon k plačilnemu terminalu, enako kot brezstično kartico, in to je to. Pri nekaterih telefonih je treba vključiti zaslon, pri drugih ne. Za plačila, vrednejša od 15 evrov, je treba v aplikacijo, ki se takrat samodejno odpre, vtipkati še PIN. Kasneje naj bi prišla še možnost potrjevanja s prstnimi odtisi. V aplikaciji se potem izpišejo in grafično prikažejo vse podrobnosti transakcije.

Tako plačevanje s telefonom je mogoče povsod po svetu, na vsakem terminalu POS, ki podpira brezstične transakcije. V Sloveniji jih je ta čas približno 60 odstotkov. Komitent Intese Sanpaolo ima sicer lahko aplikacijo wave2pay z navideznimi karticami samo na enem telefonu naenkrat. Kot pa zagotavljajo predstavniki banke, se da prenos na drugo napravo enostavno urediti v spletni banki.

Kot vse kaže, bomo za plačevanje s telefoni imeli kopico konkurenčnih sistemov. Android pay, Apple pay, Samsung pay, bančne storitve, kot je wave2pay in verjetno še kakšno možnost. Nobena od njih ni univerzalna, od države do države in od banke do banke je odvisno, katere so na voljo. Plačevanje sicer potem deluje povsod, na vseh terminalih, toda za »vpis« v sistem so možnosti omejene. V Sloveniji zaenkrat na eno banko, vendar naj bi bile v pripravi na začetek ponujanja nečesa podobnega še nekatere. Upajmo, da se zganejo čim prej. Pa tudi, da Slovenijo v svoje plačilne platforme dodajo prej omenjeni proizvajalci pametnih telefonov.

The post Intesa Sanpaolo gre še bolj intenzivno v spodbujanje plačevanja s telefonom appeared first on Tehnozvezdje.