Še pomnite Samsungovega držala Gear VR, v katerega ste vstavili enega od njegovih tedanjih premijskih telefonov, da ste lahko uživali v navideznih svetovih? Samostojna očala so mu podobna, le da imajo »telefon«, natančneje strojno opremo okoli Qualcommove osnove Snapdragon XR2 vgrajen. Ta določa operacijski sistem, različico Androida. Povezana v domače brezžično omrežje lahko dostopajo do njim namenjene zbirke vsebin, a če želite, jih lahko prek kabla povežete z igričarskim računalnikom in nato poganjate igre za druga očala iz nabirke Oculusa. Ima smisel, kadar si zaželite zahtevnejših iger od teh, ki so na voljo za samostojno uporabo.

Facebook je kot lastnik Oculusa pristavil svoj lonček, zato aktivacija zahteva povezavo s Facebookovim računom.

Quest 2 so videti kot dramatično nova očala. Uspelo jim je namreč zmanjšati težo in s tem povečati udobnost ter znižati ceno. Vseeno so znanega videza, z naprej obrnjenimi kamerami za slednje premikanje igralca in njegove glave in z naglavnim trakom, ki jih drži na ustreznem mestu. Čeprav mehak, se vidi, da je bil pri njem storjen korak nazaj. Skupaj ga namreč držijo »ježki« in nudi manj opore kot trak prvotnega Questa. S stališča dolgotrajne uporabe ne najboljša rešitev.

Ohišje očal je v celoti plastično in v beli barvi. Površina ni prekrita z blagom, zato so videti nekako sterilna.

Poleg procesorja, ki predstavlja znatno nadgradnjo modela Snapdragon 835 v originalnem Questu, je večji tudi pomnilnik. 6 GB delovnega pomnilnika RAM ter 64 GB shrambe v osnovni različici oziroma 256 GB v dražji. Masa 503 gramov ni popolnoma zanemarljiva, toda ker so očala samostojna, morajo imeti baterijo. Vgrajena zagotavlja med dvema in dvema urama in pol igranja. Izboljšana elektronika dovoli poganjanje zahtevnejših iger z lepšo grafiko, a ne bi smeli pozabiti, da so strojne zmogljivosti še vedno daleč od zmogljivosti igričarskih računalnikov. Z ločljivostjo zaslona 1832 x 1920 pik pred vsakim očesom, so sicer očala za sabo pustila predhodnike in večino tekmecev, toda 72-herčno osveževanje slike jim ni najbolj v ponos.

Ločljivost ni vse, kajti prav tako pomembna sta širina vidnega polja in število sličic na sekundo, v čemer niso v vrhu.

Da je slika popolnoma ostra, morajo biti očala na pravem mestu, kar je zaradi »slabšega« naglavnega traku težje doseči. Koleščka za ostrenja ni. Očala morate sneti in znotraj poleg leč fizično izbrati eno od treh možnih razdalj med zaslonoma in očesoma. Takisto se lahko v primeru površnega nošenja pojavijo ob straneh špranje, skozi katere pronica svetloba. Zgodi se, da morate med igro položaj popravljati. A to me roko na srce ni zmotilo, kot me je presenetila gibalna slabost. Že pri počasnem vlakcu smrti ter udobnih nastavitvah je bil občutek mučen in na trenutke sem raje sedel, saj sem se komaj obdržal na nogah. Tovrstne vsebine so vedno težava, kajti vizualni signali zmedejo možgane in posledica je slabost ali celo izguba ravnotežja, rešitev pa predstavlja slika z manj zaostajanja (»lag«) in višje število sličic na sekundo (fps). Razlogi slabosti so lahko v tem, v nižji hitrosti osveževanja ali v slabše narejeni igri, kajti pri nesamostojnih očalih je po mojih izkušnjah tovrstnih težav manj.

Vlakci smrti so skrajni primer, kajti slabosti pri ostalih igrah ni bilo občutiti.

Brezžični krmilniki imamo enake tipke, kot običajni igralni plošči, le drugače so razporejene. Zato se uporabe zelo hitro privadite. Dobro je tudi, da jih v navideznem svetu vidite, ko pogledate roke. Opremljena sta s tipali za zaznavo položaja in imata običajne baterije. V dvomih sem, kaj je bolje. Polnilne je treba polniti in tisti čas igranje ni mogoče, medtem ko običajne preprosto zamenjate. Niso pa ekološke, kar tudi ni nepomembno.

Bateriji obeh krmilnikom naj bi zdržali štirikrat toliko časa, kot zdržijo očala z enim polnjenjem.

Kot vedno je dobro, če lahko navidezno omejite prostor premikanja. Da ne bi mlatili po pohištvu ali se ob kaj spotaknili. Postopek je dovolj preprost. Medtem ko gledate dejanski prostor, predvajajo vam ga kamere na prednji plošči očal, s krmilnikom na tleh narišete varno površino. Sistem doda še višino in jo spremeni v varen prostor. Ko se z rokami dotaknete meja ali se premaknete in varnega območja, ste o tem pravočasno obveščeni.

Za spoznavanje silno primerna igra Beat Saber, v kateri z rdečim in modrim svetlobnim mečem ob ritmu glasbe skušaš zadeti kocke prave barve.

Glasba je pomemben element navideznega sveta, zato je zelo priročno, da so zvočniki del očal. Ne bodo zadostili avdiofilom, še manj igralca izolirali od hrupa okolice, toda dodali bodo zvok, ki bo lep dodatek. Toda slišali ga bodo vsi, ki so v prostoru. Kar ni vedno najbolje. Rešitev je uporaba žičnih slušalk, dovolj majhnih, da ne motijo, a ne brezžičnih, saj podporo zanje ni.

Ko si očala nadenete, vse počnete v njih. Zaženete kupljene igre ali kupite nove. Vse preko menija, nekakšne ogromne oglasne deske, ki bi lahko bil malo bolj razumljiv in preprostejši za uporabo.

Podpore za brezžične slušalke ni, ker naj bi bila težava zamuda (latenca) med sliko in zvokom.

Oculus je že pri predhodniku omogočil slednje premikom rok uporabnike, če ta ne drži krmilnikov. S tem je poenostavljeno kupovanje in namestitev iger na domačem zaslonu. Gotovo je to pot do cilja, ko krmilnikov ne bo, kajti tako kot v običajnem, bomo tudi v navideznem svetu vse opravili s svojimi rokami. Toda za enkrat je ta možnost prej zanimiv dodatek, kot uporaben način udejstvovanja v navideznem svetu.

Quest 2 je prvi Oculusov izdelek, ki zahteva Facebookov račun. Ni važno, če že imate samostojnega, saj boste pozvani, da ju združite. Ni jasno, zakaj. Facebook je že do zdaj imel dostop do podatkov uporabe očal in vsebin zanje. Zahteva pa sproža pomisleke. Kaj to pomeni za morebitne uporabnike, ki bi se radi izpisali iz družbenega omrežja, toda zaradi tega nimajo namena prenehati uporabljati očal. In kaj se pripeti v primeru lažnega računa, ki ga nekdo odpre, ker bi rad igral igre navidezne resničnosti.  

HVALIMO:

• Nobenega kabla, ki bi bil v napoto
• V primerjavi s tekmeci ugodnejša cena
• Ostra slika in dobre barve
• Preprosto razumljivi krmilniki

GRAJAMO:

• Še vedno dokaj siromašen nabor primernih vsebin
• Visoka cena kabla za povezavo z računalnikom ali aplikacije za brezžično povezavo
• Slabo oblikovan domači zaslon. Ker ni logičen, se v njem težje znajdete
• Facebookov račun kot pogoj uporabe
• Slabša življenjska doba baterije očal

The post Oculus Quest 2: Očala, ki bi lahko zavladala vsem! appeared first on Tehnozvezdje.