Ure so popolne za spremljanje dejavnosti. Vse bolj natančno zaznajo srčni utrip in nasičenost kisika v krvi, nekatere posnamejo celo bolj ali manj uporaben elektrokardiogram, analizirajo spanec in celo izračunajo priporočljiv čas okrevanja. Še en podatek zelo rade pokažejo. Tudi najcenejše, saj ga večina nadvse želi. Število porabljenih kalorij. Žal hkrati raziskave kažejo, da v tem nisi najboljše in da je dejanska poraba lahko med 40 in 80 odstotki prikazane. Občutno prevelika napaka, da bi bila informacije uporabna še za karkoli drugega, kot za prikaz trenda. »Danes sem porabil več kalorij kot včeraj, a ne vem čisto natančno, koliko!«

Zakaj je napaka tako velika? Ura porabljene kalorije izračuna na podlagi podatka o srečnem utripu in gibanju, ki ga zaznava na zapestju. Od tu že prva težava. Lahko sedim in krilim z rokami, kar bo razumela kot premikanja, ter porabim veliko manj kalorij, kot če bi hodil. Druga težava je, da srčni utrip ni neposredno povezan s porabljeno energijo. Naloga srca je črpanje krvi skozi organizem, pri čemer nanj vpliva veliko dejavnikov. Telesna dejavnost, ki je neposredno odgovorna za porabo kalorij, je samo ena izmed njih, zato ni nujno, da je utrip višji zaradi nje. Spet lahko sedimo in porabimo malo ali skoraj nič kalorij, čeprav izračun ure kaže drugače.

Ni dvoma, da je natančno merjenje kalorij izredno pomembno iz več razlogov. Čeprav ga večina uporablja bolj kot ne izključno za uravnavanje telesne teže. Pri tem pa je pomembno, koliko kalorij smo vnesli in koliko porabili s predpostavko, da je vnos manjši ali v najslabšem primeru enak porabi. Podatka sta lahko napačna. A medtem ko ure ne morejo gledati v želodec in šteti kalorije, bi si želeli, da bi vsaj znale čim bolj natančno izračunati porabo. Je to sploh mogoče. Z ustaljeno metodo merjenje gotovo ne!

Na univerzi Stanford pravijo, da poznajo odgovor. Razvili so namreč nosljivo napravo, ki natančneje meri porabljene kalorije. Razlika je ta, da je ne nosite na zapestju, temveč na nogi. Tam so jo premestili iz preprostega razloga. Organizem največ energije porabi med vajami, ko so bolj obremenjeni spodnji deli telesa. Med hojo, tekom, kolesarjenjem, hojo po stopnicah, igranjem nogometa in še bi lahko našteval. Razvita naprava, ki uporablja dve inercijski merilni enoti, je prototip daleč od komercialne uporabe, a dokazuje dvoje. Da je natančnejše merjenje porabljenih kalorij mogoče in da to ure počno z natančnostjo »preko prsta«. V povprečju je namreč napaka merjenja v okviru 13. odstotkov. Še vedno veliko, a daleč od napak, s katerimi se »ponašajo« ure in zapestnice.

• 
  Ko pomaga samo še molitev Zdrava Marija, upanje vrneta »Milost« in »Skala«
• 
  Popoln telefon za mlade po letih ali po duši
• 
  KRATKI TEST Xiaomi Tag: Vse več jih je, ki ti neutrudno sledijo!
• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – april 2026
• 
  Leapmotor C10 (70 kWh): Še eden izmed množice, vendar med prijetnejšimi (#video)

The post NEDELJSKI NASVET: Temu podatku pametne ure nima smisla zaupati! appeared first on Tehnozvezdje.

Naravni sistemi potrebujejo varovala, da ne razpadejo. Naše telo ni nič drugega kot velik in zapleten biološki sistem, ki potrebuje funkcijo, ki skrbi za njegovo duševno stabilnost. Stres »zmoti« duševno ravnovesje, kar povzroči vznemirljiva doživetje, bodisi resnična ali zgolj namišljena. Naš odziv na stres je lahko prilagodljiv, kar je dobro, ali zapademo v pretiran strah ali v skrajnih primerih v depresijo. Stres torej ni vedno negativen, kakšen je, je odvisno od posameznika, ki je pod stresom. Ko govorimo o pozitivnih posledicah stresa, ta izboljša fizično ali duševno delovanje organizma. Pri posamezniku je nekje meja, kjer se »dober« stres prevesi v negativnega. »Kako debelo kožo imate« oziroma kje je tista meja, ko se, po domače rečeno, »sesujete« pod težo pričakovanj.

Verjamemo, da je življenje v mestu stresnejše od življenja na podeželju. Ali pa, da je sodoben slog življenja stresen. V teh trditvah je sicer resnica, a le delna. Stres je namreč bolj posledica razlike med tem, kar pričakujete in tistim, kar dejansko občutite in kar obstaja. Pričakovanja so namreč imaginarna vrednost. Morda ste preveč ambiciozni in pričakovanja presežejo vaše sposobnosti. Še huje je, če so pričakovanja plod lastnih zahtev ali zahtev drugih, ki vas niso pravilno ocenili. Torej ko ne dosežete tistega, kar sami pričakujete ali od vas pričakujejo drugi. Bolj kot se to ponavlja, bolj ste pod stresom in na koncu lahko resno zbolite. Potem pa na bolniško, na vadbo joge, pravilno dihanje in še cel kup drugih bolj ali manj strokovno podprtih nasvetov, kako se spoprijeti s stresom. Zadnje ni moj namen, kajti bolj me zanima, ali je raven, ki mi ga vsak trenutek prikaže pametna ura, za kakorkoli uporaben podatek.

Merjenje ravni kortizola v krvi ali slini

Znova se namreč srečujemo z razkorakom, kako telesni znak, o katerem je govora, strokovno merijo v medicinske namene in kako to počnejo ure z omejenim nabirkom tipal in razumevanjem moje fiziologije. Ni dvoma, da dolgotrajni oziroma kronični stres slabo vpliva na počutje in je najmanj eden od vzrokov bolezenskih stanj, toda v osnovi je njegov namen pozitiven. Je odziv na nevarnost, s katero smo soočeni in pomaga, da jo uspešneje premagamo. Organizem se na stres odzove s povišanjem krvnega tlaka ter ravni sladkorja in kortizola v krvi. Spremembe slednjega lahko izmerimo v realnem času, že četrt ure po stresnem dogodku, kar je dokaz, da je organizem pod stresom.

Na podlagi večjega števila meritev v dnevu dobimo dnevni profil kortizola. Običajno je njegova raven najvišja zjutraj, zato smo dopoldne najbolj produktivni in se nato postopoma zmanjšuje. Merimo ga lahko iz krvi ali iz sline. Sledne je manj boleče in celo natančnejše, saj lahko strah pred jemanjem krvi povzroči stres, ta pa zviša raven omenjenega hormona. Podrobnosti niso pomembne, kolikor je pomembno razumevanje, da merjenje ravni stresa vsaj v tej obliki niti približno ni preprosto ali celo banalno.

Stres naj bi ura merila s tipalom utripa

Osnova merjenja ravni stresa naj bi bilo, kot še za celo vrsto drugih izpeljanih telesnih znakov, tipalo srčnega utripa in algoritmi analize podatkov. S tem se spuščam v neraziskane vode, kajti podrobnosti merjenja izdelovalci ne izdajajo. Zdi pa se mi logično, da v primeru nenadnega povišanja srčnega utripa brez sočasne večje telesne aktivnosti, naprava predvideva, da sem ali drugače pod stresom. Drugih podatkov namreč nima. Vsaj še ne. Krvni tlak naj bi po zadnji nadgradnji znala meriti Samsungova ura Galaxy Watch 3. Toda o natančnosti in sposobnosti stalnega merjenja se še nisem mogel prepričati. Vsebnosti sladkorja, hormonov in še česa, pa mimo laboratorijske analize odvzete krvi še ne znamo določiti.

Natančnost merjenja ravni stresa zna biti celo nižja od natančnosti analize kakovosti spanja, za katero sem pred kratkim ugotovil, da je njena koristnost pod vprašajem. Čemu bi ga sploh morali meriti. Običajno zelo dobro vemo, čutimo, kdaj smo pod stresom. Smo napeti, razdražljivi, nam razbija srce in podobno. Rešitev je preprosta in hkrati težka. Sproščanje. Če se znamo. Bati pa bi se morali kroničnega stresa, ki ga je organizem že tako zelo navajen, da se znakov ne zavedamo. Morda v takšnih primerah zbrani podatki lahko pridejo prav, če so natančni in smo jih sposobni pravilno razumeti.

Kaj naj naredim s podatki za več mesecev?

Dva pola sta, dve dimenziji pogleda na podatke o ravni stresa. Od viška glava ne boli. Naj ura meri, aplikacija hrani podatke, saj bodo morda nekoč prišli prav. Nagibam se na drugo stran, kajti če želite, potem lahko to morjenje na večini ur izklopim se. Sprašujem se namreč, kaj s podatki o stresu, ki mi jih trenutno zagotavlja ura Huawei Watch GT 2 Pro. V zadnje pol leta sem preizkusil še ure Apple Watch 6 in SE ter Samsungovo Galaxy Watch 3, za katere lahko mirno rečem, da je kakovost merjenja stresa podoba. Nisem prepričan, da ves čas natančna. Aprila sem bil pod stresom bolj kot običajno, vendar je ura prikazala podobne ravni kot vse mesece prej. Kaj pomeni, da še nikdar nisem presegel povprečne ravni? Da sem popolnoma brezčuten ali da meritve kljub vsemu niso natančne, kot pravijo, da so? Odgovora žal ne poznam.

Stres je zahrbten. Ni dvoma, da je lahko škodljiv in se mu moramo izogibati. Toda podatki za več mescev mi ne povedo veliko. Tudi, če bi kazali nadpovprečne vrhove, bi se za mesece nazaj težko spomnil, kaj jih je povzročilo. Sprotno spremljanja pa verjetno nima večjega smisla. Vsaj ne v mojem primeru, saj so grafikoni bolj podobni reliefu polhograjskih dolomitov kot julijskih Alp! Morda je zato res bolje, da merjenje izklopim. Preveč podatkov namreč ravno tako ni dobro kot premalo, saj se v njihovi poplavi hitro izgubimo. Še nekaj je. Podatki, ki jih zberejo pametne ure, hranijo spletni strežniki ponudnika in nikakor niso hranjeni le lokalno na polnilniku telefona. Ni važno kdo, nobene potrebe ni, da o meni ve čisto vse!

The post Je raven stresa ravno tako varljiv podatek kot kakovost spanja? appeared first on Tehnozvezdje.