Telekom Slovenije s tem odgovarja na trend digitalizacije, ki sicer poenostavlja postopke, vendar hkrati zmanjšuje neposreden stik z uporabniki. Zato poudarjajo, da fizične poslovalnice ostajajo pomemben del uporabniške izkušnje, predvsem pri izbiri kompleksnejših storitev in naprav.

Čeprav se vse več storitev seli na splet, podjetja, katerih poslovanje temelji na odnosu z uporabniki, ohranjajo in nadgrajujejo fizične prodajne centre. Telekom Slovenije je novi prostor zasnoval kot kombinacijo svetovalnega središča in predstavitvenega prostora, kjer napredne digitalne storitve dopolnjuje osebni pristop. Pri tem so posebno pozornost namenili trajnostnemu oblikovanju in prijetnemu ambientu, ki spodbuja daljši obisk ter poglobljen pogovor s svetovalci.

Zavedamo se, da je ključ do dolgoročne konkurenčnosti v nenehnem vlaganju v lastno infrastrukturo in uporabniško izkušnjo. Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije

Prostor zaznamujejo naravni materiali, predvsem les, ter skrbno načrtovana osvetlitev, ki ustvarja občutek dostopnosti in umirjenosti. Svetovalne točke niso več klasični prodajni pulti, temveč odprta mesta za pogovor, kjer je stik z uporabnikom neposrednejši. V izkustvenih območjih obiskovalci preizkusijo najnovejše pametne telefone, tablice, dodatno opremo in digitalni sprejemnik NEO. Posebno mesto je namenjeno tudi predstavitvi storitve e-oskrba, s katero Telekom Slovenije nagovarja starejše uporabnike in njihove svojce.

Namesto tiskanih gradiv so v prostoru nameščene QR kode, ki vodijo do dodatnih informacij in predstavitev. Takšna rešitev zmanjšuje porabo papirja in sledi trajnostnim usmeritvam podjetja. Obiskovalci lahko hkrati preverijo zmogljivosti omrežja ter spoznajo storitve, ki jih Telekom Slovenije ponuja domačim in poslovnim uporabnikom. Podjetje poudarja, da kakovost omrežja potrjujejo tudi neodvisna testiranja in priznanja za hitrost, zanesljivost in uporabniško izkušnjo. Novi center tako digitalno odličnost prenaša v fizično okolje.

Otvoritev centra sta popestrila humanoidna robota, ki sta obiskovalcem posredovala osnovne informacije in pritegnila precej pozornosti. Njuna prisotnost ni napoved popolne avtomatizacije, temveč demonstracija tehnoloških rešitev in smeri razvoja. V podjetju niso razkrili, ali bosta robota stalni del prodajnega centra. Verjetneje gre za predstavitveni element ob otvoritvi, s katerim so želeli poudariti tehnološko usmerjenost in sodoben pristop k uporabniški izkušnji.

The post Telekom z avantgardnim konceptom »People First« appeared first on Tehnozvezdje.

Kontronova celovita rešitev med drugim zagotavlja programsko in strojno opremo za implementacijo jedrnega omrežja 5G SA, Telekom Slovenije pa zmogljivo, zanesljivo in varno povezljivost prek dostopovnega radijskega omrežja 5G (RAN Radio Access Network). 

»Naša rešitev za zasebno mobilno omrežje 5G, ki je plod slovenskega razvoja, zagotavlja robustno in varno pokritost v tovarniških prostorih in skladiščih, zasnovana pa je za industrijsko uporabo, pri tem pa uporablja funkcije za enostavno upravljanje omrežja in naprav. Omogoča brezhibno mobilnost za ljudi, sredstva in blago, povečuje produktivnost in učinkovitost, hkrati pa daje prednost varnosti, zanesljivosti in optimizaciji stroškov ter podpira različne aplikacije,« je povedal Janez Öri, izvršni direktor PE Komunikacijske rešitve v Kontronu. 

V Cinkarni Celje, ki zaposluje približno 720 zaposlenih, bodo z zasebnim mobilnim omrežjem 5G v prvi fazi uredili oz. digitalizirali skladiščno poslovanje in tako optimizirali delo. Znotraj Kontronove rešitve je tako v skladiščih sedaj omogočeno sledenje materialom z bralniki črtne kode in integracija senzorja z neposredno povezljivostjo z omrežjem 5G. V nadaljevanju pa bodo zasebno mobilno omrežje uporabljali tudi kot platformo za digitalizacijo ostalih segmentov poslovanja, kjer jim bo to prinašalo poslovne koristi. 

»Z uvedbo prvega komercialnega 5G omrežja v Sloveniji smo v Cinkarni naredili pomemben korak naprej k digitalni preobrazbi podjetja. Omrežje nam omogoča hitrejši in zanesljivejši prenos podatkov, kar je ključno za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti. Nizka zakasnitev bo omogočala uporabo naprednih tehnologij, kot so avtomatizacija in oddaljene operacije, kar bo prispevalo k večji varnosti in zanesljivosti naših storitev. Vidimo široko uporabo 5G omrežja v različnih industrijskih scenarijih, vključno z avtomatizacijo skladiščnega poslovanja, izboljšanjem mobilnosti in povezljivosti naših zaposlenih,« je pojasnil Aleš Skok, predsednik Uprave Cinkarne Celje.

»Prek našega omrežja 5G v Cinkarni Celje zagotavljamo zmogljivo in zanesljivo zasebno mobilno omrežje, prilagojeno zahtevam industrijskega okolja. Z namenskimi baznimi postajami smo dosegli optimalno pokritost proizvodnih prostorov, skladišč in zunanjih površin, kar omogoča stabilen, odziven in varen prenos podatkov tudi ob večjem številu povezanih naprav. To zagotavlja pogoje za aplikacije v realnem času in nemoteno delovanje ključnih procesov,« je dejal Kristijan Melinc, vodja tima Naprednih digitalnih rešitev v Telekomu Slovenije, in dodal: »Z uporabo najsodobnejših radijskih tehnologij omogočamo visoke hitrosti prenosa podatkov, nizko latenco ter varno in zanesljivo povezljivost. S tem je zasebno omrežje 5G pomemben temelj za digitalno preobrazbo Cinkarne Celje in prehod v pametno tovarno prihodnosti.«  

Kontronovo samostojno jedrno omrežje 5G za podjetja predstavlja rešitev naslednje generacije, saj ponuja varno in zanesljivo povezljivost 5G. »Rešitev, ki jo v kranjskem podjetju razvijamo od leta 2020, je prilagojena za uvedbo v različna industrijska okolja, zagotavlja izjemno hiter čas do uvedbe storitev, kar omogoča napredno in inteligentno upravljanje, hkrati pa skrbno varuje občutljive podatke,« je strnil Janez Öri. 

Pri tem bo mogoče zanesljivo in varno povezljivost naprav izkoristiti tudi za rešitve industrijskega interneta stvari (IIoT), kot so na primer avtonomna mobilna vozila (AGV – Automated Guided Vehicle) in senzorji, ki so namenjeni izvajanju nadzornih in krmilnih procesov.

O Kontronu

Kontron, informacijske in komunikacijske rešitve, d. o. o., nosilec skupine Kontron SI, je vodilni evropski ponudnik celovitih in visoko zanesljivih rešitev za varno, pametno in bolje povezano prihodnost. Skupina je s širokim portfeljem informacijskih, komunikacijskih in poslovnih rešitev v kombinaciji z najhitrejšo in zanesljivo podporo prisotna v več kot 50 državah po svetu. Ima h kupcem usmerjen pristop, lasten raziskovalno-razvojni in proizvodni center ter več kot 1000 zaposlenih v 10 državah.

O Cinkarni Celje

Cinkarna Celje, d. d., je kemijsko predelovalno podjetje z več kot 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja. Njena opredeljujoča dejavnost je proizvodnja pigmenta titanovega dioksida (83 %), preostali proizvodno-prodajni program med drugim predstavlja izdelava masterbatchev za izboljšanje lastnosti plastičnih izdelkov, praškastih lakov za antikorozivno zaščito bele tehnike, zaščitnih sredstev za rastline in polimerov za transport agresivnih medijev v različni procesni opremi. Podjetje večino poslov ustvari v Evropski uniji, zaradi zanesljivega poslovanja in kakovosti proizvodov pa si vse bolj uspešno utira pot na globalni trg.

O Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije, d.d., je največji telekomunikacijski operater v Sloveniji in vodilni slovenski ponudnik najsodobnejših celostnih IKT-rešitev. Nenehno skrbi za razvoj in uvajanje novih inovativnih tehnologij, tako da uporabnikom zagotavlja vrhunsko omrežje, najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo. S svojo ponudbo rešitev zasebnih mobilnih omrežij 5G prispeva pomemben delež k digitalni transformaciji slovenskega gospodarstva in omogoča, da postaja Slovenija pomemben igralec na področju industrije 4.0. S pomočjo tehnologije 5G lahko slovenska podjetja postanejo bolj konkurenčna na globalnem trgu, ustvarijo nova delovna mesta in aktivno skrbijo za trajnost in ohranjanje okolja. Rešitve zasebnega mobilna omrežja 5G Telekoma Slovenije podjetjem in organizacijam omogočajo prilagajanje komunikacijske infrastrukture glede na zahteve njihovih procesov in poslovnih modelov.

The post Kontron in Telekomom Slovenije vzpostavila prvo zasebno omrežje 5G v Sloveniji appeared first on Tehnozvezdje.

Dolgoživost naprav bi morala biti med najpomembnejšimi lastnostmi, na osnovi katerih se odločate za nakup v množici podobnih. Vsem kupcem, ne le naravovarstvenikom in peščici čudakom, ki se nočemo sprijazniti s hitenjem v trgovino po izteku okrnjene življenjske dobe po diktatu izdelovalcev in pod taktirko zagovornikov potrošniškega kapitalizma. Razumem, če hočete novo napravo, ki nudi nekaj novega in uporabnega. Ne mislim pa se sprijazniti s prisilnim kupovanjem, ker ni nikogar, ki bi jo znal popraviti.

Entropija sistema je nekaj čisto običajnega

Naprave so podvržene okvaram. Pokvaril se bo določen odstotek naprav zabavne elektronike najbolj uglednih ponudnikov, čeprav skrbijo za kakovost izdelave bolj kot manjši in redno opravljajo teste dolgoživosti naprav in komponent. Enako lahko rečem za gospodinjske aparate. Vsi se kvarijo, le da je razlika v poprodajni storitvi. Ne samo, kako kakovostna je, temveč, ali sploh je.

Zadnja desetletja smo priča razkroju samostojnih servisnih podjetij, kar je še posebej izrazito na manjših trgih, kot posledica težnje izdelovalcev po omejevanju, kdo lahko popravlja njihove izdelke, konstrukcije izdelkov, ki jih je težje popravljati ter skrivanja orodij in navodil za popravilo. Zaradi propada neodvisnih serviserjev, ki bi znali in bi se želeli poglobiti v izdelke, ki so v manjšem številu prisotni na slovenskem trgu, nekateri ostajajo ali ostajamo z okvarjeno napravo, ki bi se jo dalo popraviti. Velja tudi za kupljene v tujih spletnih trgovinah. Popravila v tujini težave namreč rešujejo bolj kot ne le na papirju, saj se jo marsikomu preprosto ne ljubi ukvarjati s tem.  

Kocine bi vam morale iti pokonci in takoj bi se morali zahvaliti in posloviti, če vam prodajalec na vprašanje o servisu po preteku garancijske dobe odgovori, da servisa za ta izdelek v Sloveniji ni oziroma vam to pove med vrsticami, saj neposredno ne sme!

V garanciji pomagajo, …

Zavedam se, da med preizkusi ne morem oceniti, še manj izmeriti, koliko časa bo preteklo do prve resnejše okvare, ki je kupec ne more odpraviti sam. Zagotovo bo do nje prišlo, vprašanje je le, kdaj. To sem med drugim večkrat omenil pri modelih robotskih sesalnikov Roborock, enega namreč imam že skoraj tri leta. Kot kaže ne brez razloga in zagotovo ne, ker bi imel kaj proti kitajskim podjetjem. Ravno nasprotno. Večina njih izdeluje kakovostne izdelke, ki se zlahka kosajo s tekmeci. Vendar zahtevamo več kot le dostopne cene lepih in zmogljivih izdelkov. Želimo, da zanje poskrbijo skozi celo njihovo življenjsko dobo.

Da servisa ni, nekaterih slovenskih podjetij ne ovira, da ne bi prodajala naprav. Dokler so v garancijski dobi, jih v primeru okvare zamenjajo. Od izdelovalca dobijo več kosov, kot so jih naročili in plačali, ali imajo drugačen dogovor. V nobenem primeru se ne belijo glave, kaj potem, kajti takrat to ne bo več njihova težava.

…, kaj pa potem?

S50 vse pogosteje javlja napako 13, ki pomeni težave s polnjenjem baterije. Če imate srečo, potem pomaga čiščenje kontaktov na robotu in priključni postaji ali povrnitev robota na tovarniške nastavitve. Lahko je težava v bateriji, a ta je preprosto rešljiva. Na spletu kupite novo in jo sami zamenjate, saj je vsak sposoben odviti nekaj vijakov. Nakar se stvari zapletejo. Razlog napake je lahko odpoved enega od treh sicer cenenih elementov na matični plošči. Naročite jih lahko na spletu, popravilo ni zahtevno, če znaš, a bo večina to z veseljem prepustila usposobljenemu serviserju.

Tri leta, kolikor je robot star, kupljen je na spletu, saj jih v Sloveniji tedaj nihče ni nudil, je malo za tovrstne aparate. Da se bo verjetno pokvaril, me ne moti, tudi Irobotova Roomba se je, vendar so jo popravili in deluje že več kot osem let. Najti servis za Roborockovega (ali Xiaomijevega) robota pa se izkaže za misijo nemogoče. Naprej sem ustno izvedel, da specializiranega servisa ni in nato prejel še uradni odgovor na vprašanje od predstavnika trgovine mishop.si, da se moram glede popravila obrniti na prodajalca. Čeprav sem jim jasno povedal, da je bil robot kupljen na spletu, da ni več v garanciji in da le iščem nekoga, ki bi znal odpraviti »napako 13« tu v Sloveniji. Ko sem jih vprašal, ali to pomeni, da je kupec po preteku garancijske dobe prepuščen sam sebi, sem še enkrat prej podoben odgovor. Med vrsticami »žal nam je, a znajti se boste morali sami«.

Trgovci nas ves čas obsipavajo z leporečnimi slogani o hudih zmogljivostih in norih cenah naprav in nam želijo dopovedati, da je z nami nekaj narobe, če jih ne bomo kupili. Naj kupim naslednika robotskega sesalnika S50, čeprav ne nudi ničesar novega in ni dosti boljši, le zato, ker mi starega nihče ne zna ali ne more za pošten denar popraviti? Ali to pomeni, da je enako z drugimi izdelki te in še nekaterih blagovnih znamk, ki v Sloveniji nimajo generalnega uvoznika in uradnega servisa? Nor bi bil, če bi to storil, saj bi se čez nekaj let zgodba ponovila.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Če vam trgovec odgovori z »NE«, se nemudoma zahvalite in POSLOVITE! appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej moramo narediti študijo uporabnosti, nato izvedljivosti, premisliti, kako se zadeve lotiti, pogledati, če so na voljo evropska sredstva, izvesti pilotski projekt, oceniti njegovo uspešnost, izvesti javno naročilo, …

Nikogar nisem spraševal, kdaj bo kakšno od slovenskih mest postala pametno, gotovo pa bi bili odgovori zelo podobni, če bi odgovarjali politiki ali uradniki. Z navdušenjem sem namreč pred kratkim poslušal predstavnike Telekoma Slovenije, kar pet njih, ki so si vzeli čas le zame ter mi razložili veliko, od tehnologije pa do poslovnih razlogov, zakaj razmišljajo o napravah internetna stvari (iot) in zakaj so ustanovili laboratorij, kjer lahko zainteresirani preizkusijo svoje zamisli. Gre za prihodnost, našo in njihovo. Za iskanje novih poslovnih priložnosti, kajti zavedajo se, da v nedogled ne bodo mogli udobno živeti le s prodajo komunikacijskih storitev. Prav je, da tako razmišljajo, kot je tudi prav, da razmišljajo o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju meščanom povečala udobje, varnost in nasploh radost do življenja. No ja, pa tudi zasebnost meščanov bo treba spoštovati, o čemer smo se takisto strinjali. Navdušujem se nad vsem novim, tehnološko naprednim, pričakujem pa tudi spoštovanje človeške zasebnosti. Ne zavračam pa vsega novega le zato, ker ima dimenzijo takšne in drugačne zlorabe.

Pametno mesto je lahko marsikaj, tisto prvo in načeloma dokaj preprosto pa je opremiti parkirna mesta s tipali zasedenosti. Deset let naj bi ta zdržala, če bi se zanašala na prenos majhnih količin podatkov, pa še to po potrebi, prek primernega omrežja. Lora je omrežje z dosegom med 5 in 8 kilometrov, ki deluje na prostih frekvencah, zato ga (skoraj) vsak lahko postavi. Operaterji na drugi strani pa imajo dve možnosti, ozkopasovni (narrowband) iot ali LTE kategorije M1. Prvi omogoča hitrost do nekje 100 kb/s, prehodi med celicami pa niso možni, hitrost drugega naraste na 1 MB na sekundo, pa še prehod je možen, s tem pa stalna povezljivost, če je tipalo na primer v vozilu.

Omrežje, takšno ali drugačno, pa potrebuje vozlišča. Tu nastopi pametna obcestna svetilka, ki v polni konfiguraciji menda stane prek 25 tisočakov. Spodaj polnilnico za električno vozilo, ne super hitro in s tem tokovno požrešno, temveč bolj skromno (11 ali 22 kW), v sredini so tipala (štetje prometa, kakovost zraka, temperature, vlažnost) in kamera z video analitiko (prepoznavanje predmetov, oseb in dogodkov), zgoraj LED-sijalke, osnovna naloga je še vedno osvetljevanje okolice, čisto na vrhu pa antene. Ker je eno izmed omrežij Wi-Fi (pa tudi Bluetooth), manj zmogljive obcestne svetilke pa lahko postavimo na primernih razmikih, je tudi lažje izvesti javno brezžično omrežje. Poleg tega, da obcestna svetilka šteje promet, okolico tudi nadzira. Sproži klic na pomoč, če zazna prometno nesrečo ali nekdo pritisne gumb za klic v sili na njej. Prek omrežja Lora so nanjo priključena oddaljena okoljska tipala ali pa tipala na parkirnih mestih.

To je le majhen del pametnega mesta, kot si ga je zamislil operater. Oziroma ima načeloma narejen tudi poslovni plan zanj. Kaj pa druga stran? Mesto. Menda je v Ljubljani oseba zadolžena za izgradnjo pametnega mesta in videli bomo, ali se bo kaj premaknilo. Za začetek bi se lahko (moralo?) mesto z zasebnimi lastniki parkirišč zmenilo, da bi uporabniki lahko povsod plačevali tudi z Urbano (kartico ali aplikacijo na telefonu). Če ne bo šlo drugače, pač na trdo. Zdi se mi normalno, da poslovni subjekt v nekem mestu priznava splošno sprejeto plačilno sredstvo. Ni nujno, da je to edino, lahko je le ena od možnosti. Ampak to bo le začetek. Mesto ne sme le gledati, kaj nudijo operaterji in drugi morebitni ponudniki, znati mora oceniti, kaj je tisto, kar potrebujejo meščani. Ker smo od mesta do mesta različni, ne moremo nekritično kopirati rešitve od drugod ter pričakovati, da bodo tudi tu uspešne. Drugače povedano. Najprej bo treba najti težave, ki se tičejo večine meščanov, ter jih s pomočjo naprav interneta stvari ustrezno rešiti. Vpogled na prosta parkirna mesta na zaslonu telefona je morda ena. Druga je čim bolj natančna informacija o kakovosti zraka na mikrolokacijah mesta. Ne le v mestu kot celoti.

Še marsikaj bi se dalo najti in rešiti, če bi staknili glave in začeli delati. In ko bi rešili večje težave, bi se lotili manjših. Tako nastaja pametno mesto, postopno in po pameti. In če bo Telekomova svetilka rešila kakšno od težav, potem bo uspešna, drugače ne. Nima namreč smisla postaviti par njih, temveč čim več. Tudi zato, ker so pametne in če v okolici ne bo ljudi, tudi ne bodo svetile. Morda bo zato svetlobna onesnaženost mesta nižja in bomo meščani lahko nekoč spet občudovali zvezdnato nebo.

The post Kdo je poklican, da zasnuje pametno mesto? appeared first on Tehnozvezdje.

Mobilne tehnologije niso bile oblikovane za komunikacijo med »stroji«, čeprav jih že danes uporabljamo tudi v te namene. Vendar je ravno to omrežje zaradi svoje razvejanosti najprimernejše. Tako pač ne čudi, da je krovna organizacija 3GPP leta 2016 oblikovala brezžično tehnologijo Narrowband IoT (NB-IoT), ki jim je pisana na kožo. Pri tej niso v ospredju enake lastnosti kot na primer pri lte-ju, kot so kakovost prenosa govora, visoke hitrosti prenosa podatkov, temveč veliko število sočasno priključenih naprav na eni celici (do 50 tisoč), nizke energijske zahteve med komunikacijo (pošiljanje podatkov) ter močnejši signal v zaprtih prostorih in kleteh (tudi 20 dBm več kot GSM-tehnologija) oziroma področjih, ki so morebiti za operaterje komercialno manj zanimivi. Tehnologija ne zahteva gradnje novega vzporednega omrežja, temveč izrabo obstoječega, kajpada pa tudi operaterju dodeljenih frekvenc.

NB-IoT ni edina tehnologija tako imenovanega razvejenega omrežja nizke moči (LPWA), temveč samo ena izmed njih. Primerna za naprave, ki ustvarjajo nizek podatkovni tok. Logično torej, da v tem primeru ne govorimo o pametnih kamerah ali kakšnih drugih pripomočkih, kjer je v ospredju velika količina podatkov in zato nuja po čim večji pasovni širini. Primerna je, ko druge možnosti (mobilna omrežja, tehnologija fiksnega dostopa v internet, Wi-Fi, Bluetooth, itd) niso ustrezni ali stroškovno učinkoviti. Glede na razvoj naprav interneta stvari pa lahko zapišemo, da bo med vsemi velika večina ravno naprav, ki ne bodo potrebovale velike količine prenosa podatkov, bodo energijsko varčne ter bodo delovale kot samostojne enote. Za pošiljanje občasnih ali pa tudi bolj rednih “novosti” v oblak ne bodo potrebovale širokopasovne povezave.

Telekom Slovenije je pred kratkim opravil testiranja standardizirane tehnologije Narrowband-IoT. Načrtujejo pa, da bodo v kratkem vzpostavili testni okolji v Ljubljani in v Mariboru, v katerih bodo zainteresirana podjetja, posamezni razvijalci in izobraževalne ustanove lahko testirali delovanje lastnih rešitev interneta stvari. Tako bodo lahko ugotovili, če s tako priključitvijo v svet res lahko zagotovijo ključne prednosti, kot sta dolgotrajna avtonomija in veliko število naprav v omrežju.

The post Ozkopasovno omrežje za vojsko naprav interneta stvari appeared first on Tehnozvezdje.