Lansko leto je bilo zanje razburljivo. Ne toliko zaradi novih tehnologij in storitev, temveč predvsem zaradi obremenitev, ki so jih bila (in so jih še) deležna njihova omrežja. Pa tudi zato, ker so morali v dokaj kratkem času iznajti prilagojene in povsem nove načine, kako doseči naročnike in prodajati tako storitve kot fizične izdelke. Kot v večini podjetij so morali tudi delo organizirati drugače, pri čemer pa so zaradi infrastrukture na različnih lokacijah in ker se vsega upravljanja ter vzdrževanja omrežja ne da izvajati na daljavo (od doma) imeli še nekaj več izzivov. Po drugi strani se kaj dosti ne morejo pritoževati, saj so ena od redkih panog brez padca prihodkov, kvečjemu so postale njihove storitve še bolj nujne in neizbežne. Brez dostopa do interneta in telefonije ne moremo, domači »televizijski« zabavi pa se tudi nočemo odpovedati, še zlasti v takih časih, ko smo (oz. moramo biti) pretežno doma. Kar med drugim pomeni, da je še toliko pomembnejši odnos do naročnikov in pomoč prek klicnih centrov in na druge načine. Na srečo večjih pritožb glede tega nismo zasledili, so pa bile menda kar dolge čakalne dobe za priklope in namestitev opreme.

Pomembna brenčavka lanskega leta je bila 5G. Industrija je nameravala na sejmu MWC v Barceloni zagnati ultra pomp okrog nove omrežne tehnologije, seveda pa je vse skupaj sovpadlo z začetkom pandemije in odpadlo. Kljub temu so operaterji gradili in vklapljali omrežja, proizvajalci telefonov pa širili podporo za »novo generacijo« v vedno nižje cenovne razrede. Poskušali so ustvarjati vtis, da je ta lastnost že pomembna pri odločanju za nakup, čeprav za večino ni in najbrž niti letos še ne bo. Omrežje 5G deluje tudi v Sloveniji, saj je Telekom Slovenije del frekvenc namenil sobivanju četrte in pete generacije.

Letošnja verjetno najbolj zanesljiva napoved se navezuje na ta zadnji vidik in na novico, ki smo jo zabeležili tik pred božičem. Takrat je namreč Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) objavila razpis za frekvence za mobilno telefonijo. Operaterji, ki so bodo (pravilno) prijavili na razpis, se bodo za frekvence potegovali na dražbi, najverjetneje (če ne bo kakšnih zapletov) aprila. Poleti bodo verjetno dobili odločbe (dovoljenja) za uporabo frekvenc in glede na zahteve iz razpisa bodo morali vsaj na nekaterih frekvenčnih pasovih v najmanj enem večjem mestu v treh mesecih zagnati omrežje. V praksi bo to verjetno Ljubljana, toda postavljati omrežje zgolj v prestolnici nima pravega smisla, zato lahko pričakujemo več konkretnih omrežij 5G do konca prihodnjega leta. Pokritost najbrž še ne bo spektakularna in vse skupaj bo premalo, da bi bila podpora za 5G pri telefonu (ali drugi napravi) pomemben dejavnik, vsekakor pa bo ob letu osorej peta generacija mobilnih omrežij tudi v Sloveniji vsaj blizu temu, da postane množična in vsakdanja.

Po lanskih zvišanjih hitrosti na optiki najbrž zdaj nekaj časa veliko dodatne iniciative glede tega ne bo. Za pohitritve na bakrenem omrežju verjetno ni realnih možnosti, ker jih tehnologija xDSL ob vseh trikih preprosto ne omogoča. Zelo lepo pa bi bilo, če bi operaterji s trojčki uskladili še hitrosti v samostojnih paketih dostopa do interneta. Seveda bi bil vesel še koraka naprej, da bi bilo 2021 končno leto, ko bi kateri od operaterjev dal resen poudarek na ponujanje dostopa do interneta brez vse ostale televizijske in telefonske navlake zraven, vendar prav visokega zneska na uresničitev te večne želje ne bi upal staviti.

Telekom je medtem dobil 100 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke za širjenje optičnega omrežja. Kot pravijo, bodo s tem financirali »nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi do vključno leta 2023, tako v urbanih središčih kot ruralnih območjih.« Letos bi moral konkretno število priključkov prinesti tudi projekt Rune. Kar še zdaleč ne pomeni, da bomo kmalu vsi na optiki ali vsaj kabelski kombinaciji optike in »koaksa«, toda določeni premiki se vendarle dogajajo. Akos pa medtem menda razmišlja o novem dvigu hitrosti, ki jo zapoveduje univerzalna storitev. Ta od aprila 2018 določa, da mora biti vsakomur na voljo vsaj dostop do interneta s hitrostjo 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer. Pandemijske razmere so pokazale, da so za vse delovne, izobraževalne in razvedrilne vsebine potrebne bistveno višje hitrosti, tako proti uporabniku kot proti omrežju.

Za naročnike bi bil lahko dobrodošel novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), vendar jesenski predlogi niso bili najbolj spodbudni. Poziv Zveze potrošnikov (ZPS), naj vezava velja tudi za operaterja, da ta ne bi mogel naročniku v času vezave spreminjati pogojev, bo verjetno ustal neuslišan, naj bi bile pa ugodnosti zaradi vezave poslej predstavljene drugače, kot popust na naročnino ali druge storitve, in ob predčasni prekinitvi pogodbe zaradi sprememb na operaterjevi strani (podražitev) ne bi bilo treba ničesar odplačevati. Toda predlog je predvideval plačilo nadomestila za uporabo terminalske opreme tudi v primeru, če jo uporabnik vrne. V ZPS so prepričani, da je to v nasprotju z direktivo oz. napačen prenos direktive v naš zakon. Upajmo, da bodo pisci zakona določbo popravili.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Napovedi, pričakovanja in želje za 2021 – Operaterji appeared first on Tehnozvezdje.

Lani je Apple predstavil kar peterico modelov iPhone – jeseni štiri z oznako 12 in že pomladi novega SE –, seveda pa je največji potencialni premik sprožil s procesorjem M1 in novimi računalniki Mac na njegovi osnovi. S tem je že Macbook Air postal toliko zmogljiv, da ga je mogoče uporabljati tudi za zahtevnejše naloge, obenem pa ponuja približno deset ur delovanja z enim polnjenjem baterije in je popolnoma tih ter nikoli vroč. Iz prestižnega ultralahkega prenosnika se je naenkrat prelevil v najbrž najboljši nakup med prenosniki z zaslonom, manjšim od 14 palcev, in izjemno vsestranski računalnik, četudi mu manjka še kakšen priključek.

Celotna linija iPhone 12 je prav tako zelo dovršena, čeravno ne prinaša česa tako prelomnega kot računalniki z lastnim procesorjem namesto Intelovih. Vseeno pa razveseljivo, da imajo po novem vsi zaslon OLED in tudi nekatere novosti na foto in videu področju so zanimive za naprednejše uporabnike. Marsikdo pa se je razveselil predvsem dizajna, ki spominja na čase štirice in petice.

Seveda ni bilo vse idealno pri Applu. Omenjeni izdelki so v absolutnem smislu še vedno dragi, četudi uporabnikom, ki jih znajo v polnosti izkoristiti, ponujajo dokaj dobro razmerje med ceno in zmogljivostmi. Toda za precenjene slušalke Airpods Max tega ni mogoče trditi. Poleg tega linija iPhone 12 ni navdušila tistih, ki gledajo predvsem na tehnične lastnosti (»specifikacije«), saj je ostala pri osveževanju zaslonov s 60 Hz. Tablice iPad Pro s svojimi programskimi omejitvami ob novih Macbookih, ki lahko poganjajo tudi aplikacije z operacijskega sistema iOS, vse bolj izgubljajo smisel, osnovni iPad pa doživlja zgolj manjše popravke in tako v nekaterih pogledih deluje že malce zastarelo. Apple Watch ohranja svoje mesto na piedestalu pametnih ur, toda izboljšave s pete na šesto generacijo so bile majhne in dizajna smo se tudi tu po toliko letih že malo naveličali.

Letos predvsem profesionalne uporabnike Macov najbolj zanima, kdaj in v kakšni izdaji prihajajo še nadaljnji modeli z Applovim »silicijem«. Najsi bo to M1X ali kakorkoli bodo zmogljivejše procesorje označevali, jih nekateri res že težko pričakujejo. Še posebej po tem, kar smo videli pri M1. Mac Mini, Macbook Air ter osnovni Macbook Pro določenim profilom uporabnikov ne zadoščajo, tako zaradi določenih lastnosti samega računalnika (premalo priključkov, premajhen zaslon, …) kot zaradi omejitev procesorja M1, ki ne more naslavljati več kot 16 GB delovnega pomnilnika, ima omejene grafične zmogljivosti in nasploh kljub svoji odličnosti ni ravno zasnovan za najzahtevnejša opravila, kot so montiranje videa, 3D-modeliranje, grafično oblikovanje, napredno programiranje in podobno. Letos zagotovo lahko pričakujemo popolnitev linije Macbook Pro z različicami, osnovanimi na Applovih procesorjih. Ali bo med njimi MBP 14 z nekoliko večjim zaslonom od zdajšnjih MBP 13, o katerem se že dolgo šušlja, je seveda nemogoče zanesljivo napovedati. Povsem mogoče pa je, da bi ga Apple končno le predstavil in da bo vanj vgradil zaslon s tehnologijo mini LED. Poleg tega je verjetno na seznamu za razkritje v tem letu še prvi Mac Pro z novim čipom. Koliko jeder, glavnih in grafičnih, bo deležen, je prav tako nehvaležno napovedovati. Govorice pa omenjajo 32 ali celo več jeder (M1 jih ima 8 ter še 8 grafičnih), mogoče tudi večprocesorske izvedbe. Oboje je glede na odlične temperaturne lastnosti povsem možno.

Za iPhone 13 je vsaj dvoje povsem zanesljivo, še tretje pa najmanj zelo verjetno, če že neobhodno. Dizajn bo po lanski spremembi ostal enak in prehoda na priključek USB-C ne bo. Kvečjemu bo eden od novincev že povsem brez fizičnega utora, morda bo njegovo vlogo zamenjal magnetni priključek (na kar bi že lahko nakazovala uvedba MagSafe pri iPhonu 12). Skoraj zanesljivo pa je tudi 120-herčno osveževanje zaslona, kajti tokrat se Apple ne bo mogel več izogniti hudim kritikam, če bo znova ostal pri 60 Hz. Obetajo se tudi določene spremembe pri samem fotografskem hardveru, menda naj bi bil ultraširoki objektiv deležen novega tipala. In če je odstranitev priključka Lightning v rubriki možno, lahko vnovično uvedbo čitalnika prstnih odtisov (TouchID), v stranski tipki (kot pri iPadu Air) ali v zaslonu kot pri večini androidnih telefonov, uvrstimo pod malo verjetno. Apple zelo redko nekaj (strateško) stori in kasneje spremeni odločitev. Ali bo letos prišel še novi SE, je bolj nejasno. Občutek pa mi pravi, da ga ne bo, temveč bi ga lahko ugledali kvečjemu prihodnje leto, morda v ohišju iPhona 12 Mini in s kombinacijo takrat aktualnih ter nekaterih starejših sestavnih delov.

Med novostmi, ki definitivno prihajajo, je nova generacija slušalk Airpods. Prevzele naj bi (v grobem) obliko modela Airpods Pro, vendar bodo menda še naprej brez aktivnega izničevanja hrupa. Zagotovo pa lahko pričakujemo boljši zvok in določene izboljšave glede povezljivosti ter vklapljanja v Applov ekosistem. Znotraj tega je ena od zapostavljenih naprav predvajalnik Apple TV, ki skoraj mora dobili posodobitev s podporo za Dolby Vision in Dolby Atmos, boljšim daljinskim upravljalnikom in še kakšno izboljšavo. Čim prej, tem bolje.

Nekaj dela Apple čaka s tablicami iPad Pro, ki so lani dobile zgolj kozmetično osvežitev ter zanimivo, a predrago zunanjo tipkovnico, in je bilo skoraj bolje kupiti model iz l. 2018. Od jeseni naprej pa seveda Macbook Air. Ali bosta v ponudbi ostala oba modela (z 11- in 12,9-palčnim zaslonom) in s čim ju lahko znova naredijo zanimiva, za zdaj še ni konkretnih informacij, vsekakor pa ta linija izdelkov še ni potrdila prave vrednosti in visokoletečih napovedi.

V 2021 seveda še ne bomo ugledali Applovega avta, a če bi bilo res kaj na govoricah, da ga korporacija (znova) razvija in namerava začeti prodajati v letu 2024, bi se morali najkasneje prihodnje leto na cestah in testnih poligonih pojaviti prvi primerki. Ti pa zagotovo ne bi ušli profesionalnim lovilcem zakamufliranih preizkusnih vozil. Osebno se mi sicer zdijo napovedi o tem, da bi Apple začel izdelovati avtomobile, še malo bolj pobožne želje in daleč od realnosti kot tiste o Applovih televizorjih pred leti. Avtomobilska industrija je popolnoma drugačna, Apple na tem področju in tudi glede baterij nima kakšne resne ekspertize, z avtomobili ne bi ustvarjal velikih marž, kot jih s telefoni ali slušalkami, pa še dodatno mrežo prodajnih salonov in servisov bi moral zagotoviti. Pustim se presenetiti, vendar to zgodbo prav zelo ne verjamem.

The post Napovedi, pričakovanja in želje za 2021 – Apple appeared first on Tehnozvezdje.

Samsung je lani imel solidno leto, četudi je menda ostal pod 300 milijoni prodanih mobilnih telefonov, k čemur pa so verjetno bolj prispevale razmere v svetu kot pa slabi izdelki. Večinoma so bili lanski modeli dobri, nekateri tudi izvrstni, so se pa vmes našli nekateri manj posrečeni, kar je seveda logično v tako široki paleti. Bolj je zanimivo, da je korejskemu podjetju uspelo poslati na trg tako telefon z enim najboljših razmerij med ceno in kvaliteto (S20 FE) kot tudi enega najslabših v tem pogledu (Note20). Tudi v nižjih cenovnih razredih ni blestel glede vrednosti napram kitajskim znamkam (Realme, Xiaomi, …), toda dobra prisotnost pri operaterjih, zanesljivost delovanja in solidna poprodajna podpora mu še vedno zagotavljajo spodobne prodajne številke.

Pri televizorjih je prav tako še naprej vodilni proizvajalec, prosperira pa predvsem zaradi enega najboljših ekosistemov in široke palete drugačnih izdelkov (The Frame, The Sero, The Serif), čemur se drugi ponudniki ne morejo niti približati. Nosljive naprave so v 2020 nekoliko razočarale, saj niso prinesle pravih novosti, se še vedno ne morejo pohvaliti s konkretno avtonomijo baterije, njihove cene pa so se večinoma zvišale. Seveda pa jih Samsung po stari navadi čez čas »zastonj« paketira skupaj s telefoni ali tablicami, kar lahko le še bolj razjezi kupce, ki so pred tem za enako uro odšteli več sto evrov.

Prvi utegnejo biti na sporedu televizorji, kjer, kot je ugotavljal že Marjan, prelomnih novosti niti letos ne moremo pričakovati. Vseeno pa utegne vsaj ena »nova« tehnologija predstavljati dodaten napredek v kakovosti slike. Pri tem na mislim na mikro LED, četudi tovrstni televizorji – v orjaških diagonalah – menda letos končno postajajo realnost. Tako Samsung kot tudi LG naj bi predstavila in začela prodajata modele s tehnologijo mini LED v običajnih diagonalah in po, vsaj upajmo, kolikor toliko dostopnih cenah. Čeprav se mikro LED in mini LED sliši kot nekaj zelo podobnega, sta to v resnici povsem različni tehnologiji. Mikro LED je poskus iznajti zamenjavo za OLED z anorganskimi diodami, ki so vsak svoj vir svetlobe in ki so odporne na »staranje«. Mini LED pa predstavlja zgolj malenkost drugačno (odzadnjo) osvetlitev zaslona LCD, v konkretnem primeru verjetno takega s kvantnimi pikami. Lani so v prodajo že prišli prvi prenosniki s tovrstnimi zasloni in navdušili z odličnimi kontrasti. Proizvajalci tu uporabljajo precej manjše sveteče diode (»ledice«) kot pri običajnih zaslonih, zato jih je lahko precej več (nekaj deset tisoč), razporejenih po celotni površini zaslona, in ker jih lahko elektronika posamično vklaplja in izklaplja, je mogoče na ta način priti do precej boljše črnine kot sicer pri LCD-jih. Vsekakor bo to zanimivo videti v praksi, kajti črnina blizu tiste, ki jo ponuja OLED, združena z večjo svetilnostjo (pomembno za HDR), bi lahko bila super kombinacija. Tudi 120-herčno osveževanje za nove igralne konzole ne bi smelo biti problem. Želim pa si, da bi Samsung podprl še format Dolby Vision, ki ga pri svojih vsebinah za napredni HDR uporabljata storitvi Apple TV+ in Netflix. Vendar se bojim, da se to zaradi spodbujanja lastnega (sicer odprtega) formata HDR10+ (tovrstne vsebine ponuja Amazon Prime Video) ne bo zgodilo.

Telefoni Galaxy S21 bodo glede informacije, ki so že ušle na internet, nekoliko hecna družina. S21 Ultra bi utegnil biti odličen, saj bo druga generacija foto-video sklopa s 108 milijoni pik in periskopskim zumom verjetno bistveno izboljšana. Tudi »evropski« procesor Exynos 9100 bo morda končno primerljiv s Snapdragonom (888), ki ga bodo znova vgrajevali v ameriško različico telefona. Ta naj bi tudi ohranil premijske materiale in (rahlo) ukrivljenost zaslona. Po drugi strani pa naj bi osnovna S21 in S21+ dobila raven zaslon in plastično hrbtišče v slogu Note20 in S20 FE. Drugo me ne moti, če je cena ustrezna, za zaslon pa bom malce žalosten, kajti ukrivljeni so mi všeč, dajo telefonu bolj seksi videz, in z njimi nima težav ne glede neželenih pritiskov ne glede robustnosti. Pri fotoaparatu upam na pravo optično povečavo, ne zgolj izrez s 64-milijonskega tipala, nič ne bi bilo odveč niti hitrejše polnjenje. Vendar glede na kar glasne namige, da bo Samsung sledil Applovemu »zgledu« in v škatle ne bo več prilagal polnilnikov, ni nujno, da bo na tem področju kakšna sprememba. Kar se tiče samega prilaganja polnilnikov, tudi Xiaomi jih je že odstranil iz prodajnega paketa pri Mi 11, pa sem mnenja, da bi jih proizvajalci vseeno morali pripraviti določeno količino in jih ponuditi kupcem telefonov. Zastonj, seveda. Morda ne najhitrejših, že 18W bi zadoščalo. Kdor ga potrebuje, naj ga vzame, kdor ne, se mu odpove. In kdor hoče hitrejšega, denimo 30W ali več, če telefon to podpira, naj kupi takega. To bi se mi zdela povsem v redu rešitev, ki bi še vedno lahko nekaj pripomogla v ekološkem smislu.

Nobena skrivnost pa ni, da so v Samsungu, četudi tega javno ne bodo priznali, večino razvoja in pozornosti usmerili v mobilne naprave s prepogljivimi (izvlečnimi, …?) zasloni, kjer so v precejšnji prednosti pred konkurenco in jo kajpak želijo ohraniti ter čim več kupcev svojih najdražjih telefonov usmeriti v novo kategorijo. Vsekakor lahko letos pričakujemo tako novega Folda kot Flipa, morda jih bo celo več. Vsaj eden bo zanesljivo s srednjerazrednim procesorjem in ostalimi lastnostmi, da bo zaradi tega dosegljiv večjemu številu potencialnih kupcev. Za Fold3 bi si želel, da bi ga nekoliko razširili, ker bi bil tako še bolj uporaben, a bo glede na prve indice ostal dokaj ozek (kadar je zaprt) oz. kvadraten (ko je odprt v »tablico«). Največji izboljšavi pa bi bili boljša zaščita zaslona, kajti zdajšnja folija hitro nabira tako umazanijo kot praske ter povzroča preveč odbleskov, ter optimizacija izbrabe zasonske površine ali z drugimi besedami ignoriranje luknje za fotoaparat, zaradi katere zdaj neizkoriščen ostale celoten pas ob strani. Slednje dodelave bi bili seveda lahko deležni tudi uporabniki Folda2.

Ob tem bo zanimivo videti, ali bo Samsung vztrajal z linijo Galaxy Note. Nekaj časa so govorice potrjevale moje razmišljanje, ba to vlogo kmalu prevzel Fold, vendar je Samsung kasneje zagotovil, da se Note še ne poslavlja. Morda letos res še ne, a ta odločitev zagotovo ni več daleč, prepogljivi telefon pa bo najbrž že v tretji izdaji dobil pisalo S Pen. Vsekakor se ne bi čudil, če bi v družini Note letos znova dobili en sam model namesto dveh.

Pri tablicah bi rad končno videl kakšno cenovno ugodno z res dobrimi strojnimi lastnostmi, ki bi lahko konkurirala iPadu. To pomeni najmanj kakovosten zaslon in (stereo) zvočnike, zmogljiv procesor, dovolj pomnilnika in aluminijasto ohišje. Z zmožnostmi nadomestiti prenosnik, v čemer so Samsungove naprave z namiznim načinom (DeX) uporabnejše od Applovih. Prav tako ne bi imel nič proti, če bi predstavili kakšen cenejši chromebook in se morda tudi v Evropo vrnili s prenosniki. Pred leti so ponujali privlačne, tako po izgledu in lastnostih kot cenovno.

The post Napovedi, pričakovanja in želje za 2021 – Samsung appeared first on Tehnozvezdje.