Bolje, da sem pošten, kajti drugače jih znam od koga dobiti po buči z očitkom, da navijam zanj. Težava ni v tem, da napajalnik ne bi bil kakovosten ali da ne bi zmogel zagotoviti dovolj moči. Težava je v tem, da bo 130 evrov, kolikor zanj želijo na Mimovrste, ponekod pa še deset ali dvajset evrov več, za marsikoga preseglo mejo, ki jo je pripravljen plačati. Še vedno dobri in dovolj zmogljivi modeli stanejo polovico tega zneska ali celo manj.

Napajalnik je izdelan s polprevodniki iz galijevega nitrida (GaN), zaradi katerih je z merami 65 × 52 × 35 milimetrov razmeroma majhen. Prav tako ni pretirano težak, če ti dobrih 200 gramov ne predstavlja težave. Tudi druge lastnosti so podrejene prenosljivosti in čim manj moteči uporabi. Del z vtikačem za električno vtičnico se prepogne navznoter, ko ni v uporabi, vsa tri vrata USB-C pa so obrnjena navzdol, ko je napajalnik priključen v vtičnico. Tako je s kabli manj zmede. Lepo visijo navzdol, namesto da bi štrleli v prostor.

Sprednji del je namenjen zaslonu, katerega prikaz prilagajaš z na dotik občutljivo tipko pod njim. Na njem spremljaš izhodno moč posameznih vrat, temperaturo napajalnika, način polnjenja in stanje povezave Bluetooth. Če ga povežeš z aplikacijo, so na voljo še dodatne možnosti. Omejiš lahko moč posameznih vrat. To pride prav, če na primer hkrati polniš dva prenosnika in moč omejiš na 80 vatov, da bo polnjenje obeh enako hitro. Sicer bo napajalnik dal prednost eni napravi pred drugo. Uporaba aplikacije seveda ni nujna in prepričan sem, da si je večina uporabnikov ne bo namestila na telefon.

Skupna moč napajalnika znaša 160 vatov, pri čemer posamezna vrata podpirajo največ 140 vatov. Razlika ni velika in dvomim, da bo koga motila. Brez težav pa lahko na dveh hkrati dosežeš po 80 vatov, če tretja niso zasedena, oziroma skupno porabo 160 vatov na vseh treh. To pomeni, da ni nobena težava hkrati polniti prenosnik, tablico in telefon ali katero drugo kombinacijo treh naprav.

Ker nimam tablice, sem nanj priključil prenosnik Surface Laptop, telefon Honor Magic 8 Pro in uro Huawei Watch Fit 5 Pro. S kakšno močjo jih je polnil, nazorno prikazuje naslovna fotografija. Ni me motilo, da nima vrat USB-A. Če jih potrebuješ, potem posezi po podobnem napajalniku z močjo 100 vatov. Ni odveč pripomniti, da moraš imeti tudi dovolj kakovostne kable, ki omogočajo polnjenje z višjimi močmi. V zadnjem času so takšni pogosto priloženi telefonom, ki se hvalijo s hitrim polnjenjem.

Ostane še vprašanje, ali se ga splača kupiti. Odgovor je preprost. Če boš z njim polnil prenosnik, potem je odgovor pritrdilen. Kdor pa polni predvsem telefone z nižjimi močmi polnjenja, na primer Applove ali Samsungove modele, ter slušalke in pametno uro, bo povsem zadovoljen tudi s 100-vatnim napajalnikom.

HVALIMO

• Eden zmogljivejših kompaktnih napajalnikov
• Možnost prilagajanja polnjenja (prek aplikacije)
• Trije priključki USB-C
• Zaslon na sprednji strani

GRAJAMO

• Ne najbolj prijazna cena
• Ni vgrajenega ali priloženega kabla
• Opazno segrevanje ob večji obremenitvi

The post Troje vrat in skupaj 160 vatov ni poceni appeared first on Tehnozvezdje.

Januarja je konzorcij WPC (Wireless Power Consortion) predstavil pomembno nadgradnjo standarda brezžičnega polnjenja Qi. Z njihovim predstavnikom sva se z Matjažem pogovarjala na svetovnem mobilnem kongresu (MWC 2023), kjer so slikovito razložili, da so bistvo magneti in avtorizacija, bolje rečeno seznanitev napajalnika in naprave pred vsakim polnjenjem. Le na ta način bo zagotovljeno polnjenje z optimalnimi močmi.

Apple je kot član konzorcija dovolil, da se v standard Qi 2 vključi uporaba magnetov oziroma tehnologije MagSafe, čeprav uradno še ni natančno povedal, kaj pričakuje v zameno. Predstavnik konzorcija ni mogel ničesar potrditi (ali zavrniti), toda glede na zgodovino pričakuje, da Apple ne bo zahteval plačila. »Apple nikoli takšnih stvari ni računal«. Kar je ilustriral s primerom vmesnika Thunderbolt.

Magneti v novem standardu so pomembni predvsem zaradi priročnosti uporabe. Brezžično indukcijsko polnjenje uporablja dve tuljavi. Ena je v napajalniku in oddaja magnetno polje, kadar skoznjo teče tok, druga je v napravi. Magnetno polje prve v njen inducira električni tok, ki polni baterijo. Da je polnjenje optimalno, morata biti tuljavi nadvse natančno poravnani. Že mali zamik zmanjša učinkovitost in poveča segrevanje, kajti magnetno polje sproži indukcijo drugje, preveliko pa celo popolnoma prekine brezžični tok energije. Tu nastopijo magneti. Njihov namen je dvojen. Napravo držijo na mestu, tudi ko je nagnjena in ne leži na površini napajalnika, in obenem popolnoma poravnajo tuljavi.

Prve pametne telefone s podporo standarda Qi2 v konzorciju WPC napovedujejo že konec leta.

Novi standard poleg tega uvaja še avtorizacijo. Preprosto bo to pomenilo, da bo naprava vedela, ali je postavljena na napajalnik narejen po standardu Qi 2, medtem ko bo ta seznanjen, s kakšno močjo jo lahko polni. V primeru, da en delček v mozaiku standarda ne bo podpiral, bo polnjenje še vedno mogoče, toda z minimalnimi močmi. Na začetku bo moč sicer omejena na 15 vatov, z obljubo o dvigu predvidoma v sredini prihodnjega leta (2024). Takrat naj bi v standard dodali še podporo za polnjenje pametnih ur in tabličnih računalnikov.

Novi standard bo obenem tudi neprimerno bolj strog. Izdelki bodo morali prestati proces certificiranja, da bodo izdelovalci nanje lahko nalepili logotip standarda. S tem bodo preprečili ponarejanje in prodajo nevarnih izdelkov. Med drugim predpisuje tudi velikost in moč magnetov, kar je ravno tako povezano z varnostjo. Nihče si namreč ne želi, da bi naprava padla iz napajalnika, ker je ta poceni in vanj niso vgrajene ustrezne komponente. Predstavniki konzorcija še zagotavljajo, da licenčnina, ki jo morajo plačati proizvajalci, slednjih ne bi smela odvrniti od odločitve za vgradnjo brezžičnega polnjenja v telefone (seveda po standardu Qi 2), saj da na končno ceno izdelkov v praksi nima vpliva.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Brezžično polnjenje z magnetnim »privlekom« odslej za vse appeared first on Tehnozvezdje.

20-vatni polnilniki

Telefoni iPhone 12 in 13 podpirajo 18-vatno »hitro« polnjenje, kar je najpočasneje med celotno konkurenco, a se vseeno splača izkoristiti to možnost kot polniti še počasneje, denimo z zgolj 5W. Treba pa je imeti polnilnik, ki zmore vsaj 20W (in ima izhod USB-C), in tu so tri možnosti.

Prvi je Ankerjev Nano Pro za 17 evrov. Majhen, zanesljiv, s preprečevanjem pregrevanja.

Polnilnik znamke UGREEN ima podobne izhodne moči (5V/3A, 9V/2A-2.22A, 12V/1.5A-1.67A, 3.3-5.9V/3A, 3.3-11V/1.63A-1.8A) in prav tako podpira protokol Power Delivery, tudi ni velik, je pa morda malce manj simpatično oblikovan, če je to komu pomembno. Za dobrih 21 evrov v kompletu dobiš dva.

Sami imamo sicer najraje napajalnike z dvema ali več izhodi. Kot je še en UGREEN, pri katerem so v bistvu dva 20-vatna združili v eno ohišje. Njegova cena je 30 evrov, na voljo pa je kupon za dva evra popusta.

Kdor bi rad z istim napajalnikom polnil še prenosnik, mora izbrati takega, ki na posamičnem izhodu zmore vsaj 45W, še bolje pa 65W. Tak je dotični UGREEN za 43 evrov, ki temelji na galijevem nitridu namesto silicija, zaradi česar se manj segreva. Ponuja tudi en klasični izhod USB.

Kabli USB-C (Lightning)

Applove naprave so dokaj delikatne glede kablov, zato se izogibamo izdelkom neznanih znamk. Tudi tu smo našli ustrezne pri Ankerju in UGREEN-u. Pri prvem je 1,5 m ali 2 m dolg kabel mogoče dobiti za približno 13 evrov. Pri drugem je metrski celo malenkost cenejši, dvometrski pa malce dražji, je pa pleten, kar je nekaterim bolj povšeči.

Za polnjenje androidnih telefonov in drugih naprav s priključkom USB-C, je mogoče kakovostne metrske kable dobiti že za osem evrov, daljši stanejo kakšen evro več. Če želiš polniti prenosnik, izberi kabel, ki garantirano prenese 100W, vsaj dvometrske dolžine, na voljo pa je tudi tri metre dolg.

Ostali zanimivi popusti

Že nekaj časa trdimo, da je za pokrivanje stanovanja z brezžičnim signalom v večini primerov najboljša rešitev porazdeljeno omrežje (angl. mesh). Komplet dveh tovrstnih usmerjevalnikov Linksys Velop je znižan na 190 evrov, treh pa na 234 evrov, kar je še posebej dobra cena. To je lahko dobra izbira za srednje velika stanovanja in hiše, kajti za prva sta običajno dva »satelita« dovolj, druge pa se v dveh etažah tudi pokrije s tremi, kar je tudi optimalno število, kajti pri štirih že začne trpeti hitrost. Ta komplet sicer temelji še na tehnologiji Wi-Fi 5 (ac), vendar deluje na treh pasovih in zato omogoča dokaj dobre, v teoriji tudi gigabitne hitrosti. Vsak od satelitov ima dva priključka Ethernet, upravljanje pa je seveda v aplikaciji na telefonu.

Acerjev prenosnik Swift 3 je za 750 evrov opremljen naravnost fantastično. Poganja ga zmogljiv procesor AMD Ryzen 5500U, ima 16 GB delovnega pomnilnika in 1 TB diska SSD (NVMe). Njegov 14-palčni zaslon je polne visoke ločljivosti, žal sicer razmerja 16:9, svetilnost pa je solidnih 300 kandel. Prenosnik tehta vsega 1,2 kg, ima dober nabor priključkov, prepoznavo prstnih odtisov in seveda prednaložene Windows 11.

The post Pomagamo pri nakupu pravega polnilnika in kabla appeared first on Tehnozvezdje.

Kljub nekaterim kritikam je večina zahtev, ki jih evropski birokrati zahtevajo od industrije elektronskih in električnih naprav, dolgoročno koristila potrošnikom in okolju. Najprej so zapovedali prepoved prodaje naprav z nevarnimi snovmi (smernica RoHS). Nekaj kritik industrije je sicer bilo, zaradi nje so imeli dodatne stroške, vendar so prevladale prednosti – skrb za okolje ter zdravje uporabnikov in delavcev v tovarnah. Sledile so oznake za porabo televizorjev, ki so porabili na plazemske modele. Porabili so opazno več energije kot televizorji s tekočimi kristali (LCD). Industrija jih je kljub nekaterim prednostim (pravi črnini, lepšim barvam, itd) postopoma opustila.

Sicer pa je bila učinkovita raba energije razlog še za dve prepovedi. Prepoved prodaje žarnic in sesalnikov z močjo, večjo od 1,6 kW. Oboje je imelo kratkoročne posledice, saj so imele alternativne sijalke slabosti. Za halogenske smo vedeli, da jih bo Evropa prej ali slej tudi prepovedala, varčne so zahtevale ogrevalni čas za dosego najvišje svetilnosti, sijalke LED pa so šele prihajale na trgovske police. Bile pa so tudi nekajkrat dražje od žarnic z enako svetlobno močjo. Pri sesalnikih pa je bila težava v tem, da so izdelovalci šele čez nekaj časa ponudili naprave s sesalno močjo prej doseženo z motorji moči dva kW in več. Kajpada pa so ta »napredek« prelili v višjo ceno, ki je šele čez leta padla na raven, ki smo jo bili vajeni pred prepovedjo. Razen pri žarnicah. Cene so sicer padle, a na ravni pred prepovedjo verjetno ne bodo nikoli. Vsaj delno pa so uravnotežene s pričakovano daljšo življenjsko dobo.

Evropske zahteve so kratkoročno dvignile cene ali so bili potrošniki zaradi njih prisiljeni kupovati izdelke s slabšimi lastnostmi, a dolgoročno so koristile vsem.

Evropa pa se ni vtaknila le v elektronske in električne naprave, temveč tudi v storitve. Evropski politiki in potrošniške organizacije so operaterje mobilne telefonije dolgo nagovarjali, naj uredijo cene gostovanja. Vsem nam je šlo blazno na živce, da smo doma plačevali za klice, sporočila SMS in kasneje za prenos podatkov relativno poštene cene, v tujini pa nekajkrat višje. Teh pa operaterji seveda niso mogli opravičiti s stroški posredovanja. Še vedno pa moramo žal plačevati (pre)veliko med gostovanjem v državah, ki niso članice EU, zato težava globalno ni odpravljena. Ker so bili operaterji gluhi za nasvete oziroma so si izmišljevali vedno nove razloge, zakaj cen ne morejo poenotiti in znižati, je to namesto njih storila evropska komisija. Po nekajletnem postopnemu nižanju so cene povsod po Evropi enake kot doma, zdaj pa napovedujejo še regulacijo mednarodnih klicev; klicev iz domačega mobilnega omrežja v omrežja evropskih operaterjev.

Enkrat vmes so izdelovalci telefonov z EU sklenili zavezo, da bodo naprave opremili s skupnim priključkom za polnjenje. Prej je vsak izdelovalec uporabljal lastnega, kabel ni bil odstranljiv z napajalnika, zato ni bilo mogoče na primer z napajalnikom enega izdelovalca napolniti baterije telefona drugega. S pobudo so se strinjali vsi, tudi Apple in telefoni so najprej dobili mikro USB, zdaj pa priključek USB tipa C. Razen Applovih, ki še vedno uporabljajo svoj priključek, ki pa naj bi bil v skladu s pobudo, saj je na voljo pretvornik (adapter)?! Primer pa kaže tudi na nemoč Evrope, da ameriškemu podjetju karkoli zapove, oziroma na moč slednjega, da se milo rečeno požvižga na Evropske zahteve. Na slabšem pa smo uporabniki. Pa ne toliko zaradi priključka, kot zaradi nepripravljenosti Appla, da med drugim na primer prevede operacijski sistem v slovenski jezik ali nam omogoči delovanja tipala EKG na pametnih urah.

Apple je izigral evropsko pobudo o skupnem priključku pametnega telefona, saj še vedno uporablja lastnega. Pa mu tega nihče od odgovornih ne očita!

To sem omenil, ker se bojim, da se bo Apple podobno odzval na novo Evropsko zahtevo. Zdaj namreč želimo, da bi bili vsi napajalniki enaki, in ne samo kabel in priključek. Razlog je ekologija in pa zdrava kmečka pamet. V kompletu z novim telefonov ali majhno elektronsko napravo (pametna ura, pametne domače naprave, zabavna elektronika in tako naprej) dobimo tudi napajalnik. Kljub ceneni izdelavi zdržijo dlje kot naprave, zato se kopičijo. Sam jih imam najmanj dvajset. Vsi delujejo, nič jim ne manjka, le potrebujem jih ne toliko. Nekateri pa jih mečete stran, kar povečuje že tako velike težave elektronskih odpadkov. Zato Evropa želi enoti napajalnik, kar bi lahko pomenilo tudi možnost nakupa naprave brez tega dodatka, cenejšo za znesek, ki ga v primeru samostojnega nakupa zanj zahtevajo izdelovalci. Povpraševanje pa napajalnikih bi bilo manjše, kar bi pozitivno vplivalo na trg, rabo virov in okolje. Kajpada so se našli tudi kritiki. Trdijo, da bo enotni napajalnik preprečil inovacije, kar pa je po mojem mnenju mešanje megle. Nobene inovacije ni bilo na napajalniku, le močnejši so (sposobni večjega toka). Zahteva hitrega polnjenja, ki pa je inovacija na strani telefona, ne napajalnika. Z močnejšim napajalnikom pa lahko polnite tudi starejše naprave, ki zahtevajo manjše tokove, zato bi enotni napajalnik s primernimi električnimi lastnostmi zadostil razvoju pametnega telefona tudi v prihodnje. Vendar od vsega tega ne bo nič, če tokrat ne bodo zahteve upoštevali vsi in če ne bo mogoče kupiti naprav brez napajalnika.

Evropske zapovedi so vedno koristile industriji, saj so se podjetja prilagodila ali vsaj izsilila dovolj dolgo prehodno obdobje. So pa bili tudi primeri, ko alternativa ni zadovoljila pričakovanja in je marsikdo obisk države izven EU izkoristil za nakup termometra na živo srebro, saj ne zaupa natančnosti elektronskih! Največkrat pa smo za izdelke, ki so v skladu s pravili, prisiljeni plačevati več, kot smo plačevali za stare, ki so jih po prehodnem obdobju umaknili. Upajmo, da česa podobnega ne bo zaradi enotnega napajalnika. Ne želimo si namreč, da bo telefon brez napajalnika stal enak znesek, kot če je v kompletu z njim tudi ta. Stavit pa ne upam!

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Enoten napajalnik za vse telefone in male električne naprave appeared first on Tehnozvezdje.