Običajno položnic ne plačam v istem trenutku, ko jih dobim v e-poštni predal (k sreči so jih nehali pošiljati v papirnati obliki), zadnjič pa sem fotografiral kodo in poklikal takoj, ko sem videl sporočilo. Tako zelo sem se podvizal, da sem prehitel tudi običajni sms, ki me vsak mesec obvesti, da me čaka položnica. To sporočilo je prišlo naslednji dan, ko so moje plačilo morda že »knjižili.« Ali bi lahko umetna inteligenca v tistem trenutku že vedela, da sem račun plačal in da jim ni treba poslati esemesa? Teoretično zagotovo, v praksi pa bi najbrž to zahtevalo precej povezovanja in preverjanja zalednih baz, predvidevanja in še česa.

Malce podoben je tudi primer, ko bi pozabil, da sem položnico že plačal, in se namenil znova »skenirati« kodo qr na njej. Mobilna banka me ne bo opozorila, da sem točno to isto »postavko« že poravnal. Tudi v tem primeru bi na pomoč lahko priskočila umetna inteligenca. Kaj glede tega pravijo v NLB? »UI je zagotovo zanimiva tehnologija tudi za digitalno bančništvo in si v prihodnje od nje veliko obetamo, vendar smo pri njenem uvajanju zelo previdni, sploh v neposredni povezavi s plačilnim prometom. Proces plačila s kodo qr je namenoma postavljen v treh korakih: skeniranje, pregled in potrditev plačila, tako da uporabnik vedno zavestno izvede plačilo. Hkrati obstajajo primeri, ko ponudniki vsak mesec izdajo plačilni nalog z identičnimi podatki (vključno z zneskom in referenco), kar bi vodilo v situacijo, ko bi morali uporabniki vsak mesec dodatno potrjevati izvedbo plačila.« Če povzamem, v kolikor bi sistem (z UI ali brez) plačilo z enakimi podatki prepoznal kot že plačanega, a je pravzaprav nov (ampak pač identičen kot prejšnjič), in bi ga poskusil preprečiti, bi bilo to enako slabo kot če pusti drugič plačati že plačanega. V praksi obstajata obe vrsti primerov. Verjetno bi se jih dalo razločiti po datumih ali pa bi morala poseči naprednejša UI, da ne bi bilo napak.

Če se morda sprašujete, zakaj je treba včasih v mobilni ali spletni banki večkrat potrditi plačilo, včasih pa le enkrat ali sploh ne. Razlika je izhaja iz tega, če imate določene pošiljatelje shranjene na svoj seznam, jim redno plačujete in to (recimo ji) UI banke opazi, ali presodi, da je transakcija manj tvega (oz. bolj, takrat zahteva dodatno potrditev).

Mimogrede, pred časom je bilo nekaj razburjanja glede nakazil na TRR pri digitalni banki Revolut za komitente NLB in še nekaterih bank. Kdor je za to uporabljal »pot« prek bančne kartice, je od nekega trenutka naprej plačeval visoko provizijo. Za običajno nakazilo prek UPN te provizije ni, toda ta postopek niti približno ni enako eleganten. Vendar obstaja opcija, ki je. Namreč »nakazilo« prek sistema GPay (Google Pay). Ker dotična banka uporablja Googlov zaledni sistem in je kartico treba dodati v Googlovo denarnico za brezstično plačevanje, je s tem v pravem sistemu tudi za brezplačno posredovanje denarja na Revolut.

Uporabniki mobilnega Klika imajo od nedavnega možnost tudi sklenitve depozita v aplikaciji. Ni sicer zelo očitna, saj je treba iti v kategorijo Ponudba (najdete jo v meniju, ki se odpre na dotik treh pikic spodaj desno) in potem povsem na dnu poiskati NLB Depozit. Nato lahko skozi nekaj korakov, kjer je med drugim treba povedati svoj zaposlitveni status, določite obdobje trajanja in znesek. Šele ko vnesete slednjega, izveste obrestno mero, ki variira med 0,75 in 1,8 odstotka letno, odvisno od trajanja depozita. Najvišja je pri približno letu in pol.

Naslovna fotografija: NLB

The post NEDELJSKI NASVET: Koliko je PAMETNA vaša mobilna banka? appeared first on Tehnozvezdje.

V petih letih VALÚ uporablja že več kot 147.000 Slovencev, v zadnjih treh letih se je število uporabnikov povečalo za 90 odstotkov. Uporabniki pametne denarnice VALÚ so v zadnjem letu z mobitelom opravili za več kot 2,7 milijona transakcij, vrednost povprečne transakcije pa se je od leta 2019 do danes povečala za 35 odstotkov.

Telekom Slovenije je bil že pred več kot dvema desetletjema z Moneto pionir na področju mobilnega plačevanja v Sloveniji.

»VALÚ nenehno prinaša novosti; tako smo, na primer, v okviru VALÚ kot prvi v Sloveniji omogočili identifikacijo z novo biometrično osebno izkaznico znotraj mobilne aplikacije s pomočjo napredne rešitve BetrSign. VALÚ bo tudi v prihodnje zagotavljal najsodobnejše finančne storitve in narekoval trende na tem področju, predvsem z vidika še boljše digitalne uporabniške izkušnje, dodatnih storitev in razširitve mreže ponudnikov,« pravi Ajda Brlec, direktorica Digitalizacije v Telekomu Slovenije.

Pametna denarnica VALÚ, ki je kot mobilna aplikacija na voljo vsem, ki imajo pametni mobitel, na enem mestu združuje storitve mobilnega plačevanja na več kot 3.500 fizičnih in digitalnih prodajnih mestih, upravljanje predplačniškega računa (e-denar), pošiljanje in prejemanje denarja, nakazila s transakcijskega računa ter uporabo debetne kartice VALÚ Mastercard za plačila in dvige gotovine tudi v tujini.

Dodatne funkcionalnosti vključujejo delitev računa med več plačnikov (na primer delitev računa za malico) in dostop do VALÚ Marketa, to je trgovine znotraj mobilne aplikacije, kjer lahko uporabniki kupijo različne izdelke in storitve, kot so kartice Paysafe, smučarske vozovnice in vstopnice za različne dogodke.

Za 5. rojstni dan VALÚ podarja 5 evrov

Ob petem rojstnem dnevu VALÚ uporabnikom med 13. in 30. junijem podarja 5 evrov. Vsak uporabnik, ki bo v času akcije napolnil svoj VALÚ račun z VALÚ Moneto, karticami, prek TRR-ja ali opravil plačilo s samodejno polnitvijo v višini 50 ali več evrov, bo na VALÚ prejel dodatnih 5 evrov. Akcija je na voljo prvim 1.000 uporabnikom.

The post V Sloveniji je mobitel vedno bolj priljubljeno plačilno sredstvo appeared first on Tehnozvezdje.

Nedolgo tega smo bili na robu prave osramotitve, ker z ženo preprosto nisva »napraskala« skupaj še drugega kupčka kovancev za štiri evre (ne me držat za besedo glede natančnega zneska) v istem tednu, ko so se otroci v vrtcu in v šoli skupinsko fotografirali. Sam »poslujem« kar se da negotovinsko, ona glavnino kovanega porabi za parkomate (kjer sam uporabljam sicer malo dražji, a precej bolj priročni EasyPark). Na srečo sem imel zadnje popoldne, preden je moral biti denar v vrtcu, nek dogodek, in sem si potem privoščil sladoled ter ga izjemoma plačal z gotovino, da sem dobil nazaj prepotrebni plehnati kupček.

Malo kasneje se je začelo kupovanje daril za vzgojiteljice in učiteljice, pri čemer sta bila prejšnja leta v uporabi sistema »pustite denar v nahrbtniku tega in tega otroka,« in »otroci naj prinesejo denar določeni sošolki oz. sošolcu.« Letos smo uspeli zadevo speljati z nakazovanjem tistih nekaj evrov eni od mamic.

To sta samo dva primera, ko moramo telovaditi ali z gotovino (pogosto s kovanci) ali z bančnimi nakazili, pa ni zato nobene potrebe. Potem so tu še različne druge otroške dejavnosti, razdelitev stroškov za piknik, pa denimo plačevanje na dom pripeljane hrane (na podeželju ni ponudnikov s flotami »nahrbtnikarjev«, ki so se namnožili po mestih in ki se jih plačuje prek aplikacije) in še kaj drugega. Tako za zasebne namene kot za plačila različnega blaga močno pogrešam razširitev storitve Flik ali neko drugo univerzalno rešitev za premikanje denarja naokrog s pomočjo aplikacije na telefonu.

Sistem Flik Pay je v redu in se mi zdi, da je dobil nekaj uporabnikov, čeprav si ga preveč ljudi iz meni neznanega razloga še vedno kar ne omogoči, pa to vzame vsega skupaj nekaj klikov v spletni banki. Toda težava Flika je v tem, da deluje na osnovi kontaktov v posameznikovem imeniku oz na poznavanju posameznikove telefonske številke oz. e-poštnega naslova. Brez enega od teh podatkov, če nisem česa spregledal, ni načina, da bi s to storitvijo »nakazal« denar.

Večine staršev iz šole ali vrtca pač nimam v svojem imeniku in tudi ne poznam njihovih številk. (Tudi ni razloga, da bi jih) Poslovni subjekti pa so seveda še povsem svoj svet. S skoraj vsemi od naštetih pa smo tako ali drugače v komunikaciji. Po Messengerju (ko se dogovarjamo za darila ali kaj drugega), neposredno na pikniku, po telefonu, ko nekaj naročamo, … Ne bi bilo težave prenesti nečesa, kar bi bila osnova za »nakazilo« oz. plačilo. Ta podatek bi bila lahko preprosta koda, ki bi jo vpisal v aplikacijo Flik ali neko drugo, karkoli bi že pač uvedli za ta namen nadomeščanja klasičnih plačilnih nalogov. Kdor bi zbiral za darilo, organiziral piknik ali zaradi česar koli že pobiral denar, bi v svoji aplikaciji vpisal osnovne podatke (znesek na posameznika, namen, itd) in zgeneriral kodo, ki bi jo potem posredoval ali pokazal ostalim. Ko bi jo ti vnesli v aplikacijo, bi se jim takoj prikazali omenjeni podatki (npr. 10 evrov Mateji za stroške piknika), nakar bi samo še potrdili in avtorizirali zadevo, in vse skupaj bi bilo urejeno. Enako bi lahko fotografski studio pripravil kode za različne pakete in jih pripisal že na list, ki ga učenci dobijo domov, sprejemalec naročil v piceriji pa bi lahko kodo ustvaril še med pogovorom, jo povedal, in hrana bi bila že plačana, ko bi jo dostavljavec pripeljal (če ne bi bila, bi pač še vedno zahteval plačilo z gotovino, ko bi jo izročil). In, mimogrede, ne moti me, če je pica zaradi tega pol evra ali evro dražja. Pomembna mi je priročnost plačila.

Zagotovo obstaja še kakšna druga možnost izvedbe, utrnila se mi je pač ta s kodami (kobinacijami črk, številk in znakov, ne kodami QR). Povsem verjetno kje na svetu že kaj takega imajo in s pridom uporabljajo, če ne drugje, na Švedskem. V vsakem primeru pa mora biti zadeva povezana z bančnimi računi in univerzalna, zato se mi Flik, ki pokriva precejšen del bank, zdi smiselna osnova za tovrstno nadgradnjo. Če se zadeve loti nek »fintech« ponudnik, to takoj občutno zmanjša potencialno število uporabnikov in polje uporabe.

Vsekakor upam, da odgovorni za bančne aplikacije in za Flik Pay razmišljajo o čem takem. V nasprotnem primeru pa so zdaj dobili zastonj nasvet in potem sledi še pohvala in zahvala, če oz. ko idejo uresničijo in se bo tudi v praksi izkazala.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bančna nakazila so preživeta, prav tako keš, rabimo nekaj boljšega in enostavnejšega appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej malo osvežitve spomina. Flik je medbančni sistem za takojšnja plačila. Uporabnik z njim lahko kadarkoli nakaže denar drugemu uporabniku, ki ga preprosto izbere v imeniku na telefonu, znesek pa se tudi takoj (v sekundi ali dveh) prikaže na računu prejemnika, tudi če se transakcija dogaja sredi noči ali čez vikend. Treba je torej imeti samo telefonsko številko ali e-poštni naslov prejemnika, odvisno od tega, kateri podatek ima posameznik povezan s Flikom, ni treba vpisovati številke TRR, sklica in ostalega, česar smo navajeni pri običajnih nakazilih v spletni ali mobilni banki. Storitev pa deluje med vsebi uporabniki Flika, ne glede na to, pri kateri banki so.

Tovrstni prenosi denarja so (vsaj za zdaj) brez provizije, najvišji limit pa je 15 tisoč evrov, a ga lahko vsakdo prilagodi po svoje. NLB je doslej ponujala »in-plačila«, po novem pa je na voljo še Flik Pay. Treba je zgolj nadgraditi aplikacijo NLB Pay in potem v njej klikniti za vklop nove storitve. Največja banka je tako ubrala drugačen pristop kot večina ostalih. Pri teh se je namreč treba za Flik registrirati v spletni oz. mobilni banki, potem pa za samo storitev uporabljati namensko aplikacijo, medtem ko je pri NLB to integrirano v mobilno denarnico.

NLB Pay je zdaj na voljo tudi za uporabnike Applovih naprav. Bolj natančno, bo na voljo v kratkem, kajti v času pisanja javnosti še ni bila vidna v tržnici App Store, a se bo to po zagotovilih banke spremenilo najkasneje v roku nekaj ur. Ta aplikacija oz. mobilna denarnica zaradi znanih Applovih omejitev, ki uporabo tehnologije NFC omogoča samo svoji platformi Apple Pay, tako ponuja le takojšnja plačila prek Flika. A vsaj pri tem uporabniki iPhonov ne bodo prikrajšani.

The post NLB Pay je dobil Flik in prispel na iOS appeared first on Tehnozvezdje.

Klasično nakazovanje denarja nekomu drugemu ni nič kaj prijazno opravilo. Treba je izpolniti plačilni nalog v spletni ali mobilni banki (ali pa celo v fizični), pri tem pa je treba imeti kar nekaj podatkov. “Fintech” je to popolnoma poenostavil, saj je treba samo s seznama izbrati prejemnika, vpisati znesek in potrditi prenos denarja drugam. Kar pa deluje le med uporabniki točno določene storitve. Velika prednost Flika naj bi bila v tem, da bodo vključene vse slovenske banke in bo tako mogoče poslati denar komur koli, ki se bo registriral v aplikacijo. Prednost pred običajnim nakazilom, poleg tega, da je treba zgolj imeti v imeniku (na telefonu) mobilno številko ali e-poštni naslov prejemnika, pa je seveda v tem, da stvar deluje ves čas in da se znesek pri prejemniku pojavi takoj. Nakažeš lahko v soboto zvečer, ne samo od ponedeljka do petka od osmih do dveh, prenosi pa so, vsaj za zdaj, zastonj, brez provizije. 

Flik Pay svojim komitentom v prvi fazi ponujajo naslednje banke: Addiko Bank, BKS Bank, DBS, Gorenjska Banka, LON, Nova KBM, Primorska hranilnica, Sberbank, SKB banka in Sparkasse. Storitev v osnovi deluje tako na androidnih telefonih kot na sistemu iOS, vendar še pri vseh bankah na obeh platformah, naj bi pa kmalu. Naenkrat je mogoče “nakazati” največ 15 tisoč evrov, drugih omejitev glede plačil ni, lahko pa si uporabnik nastavi svoj limit. Glavna lastnost pa je kajpak ta, da je aplikacija povezana z osebnim bančnim računom, denar je torej takoj na računu, ne zgolj v aplikaciji, in tudi gre s TRR-ja. 

Za začetek uporabe storitve Flik Pay je treba namestiti aplikacijo in v svoji spletni ali mobilni banki pridobiti kodo za registracijo. Še pred tem mora komitent vpisati svojo telefonsko številko in e-poštni naslov. Nekatere banke imajo že ustrezen razdelek v spletni banki in je pridobivanje kode enostavno, pri drugih je treba zaprositi za kodo v sporočilu banki. Ko uporabnik vpiše kodo, dobi še dodatno enkratno geslo po SMS-u, potem pa določi PIN za potrjevanje plačil (in vstop v aplikacijo, če za to ne uporablja prstnega odtisa ali prepoznave obraza) in seveda, ali ga lahko drugi uporabniki za plačilo najdejo po številki, e-pošti ali obojem.  

V aplikaciji potem najdemo tri možnosti – pošlji, zahtevaj in plačaj. Nakazilom sta namenjeni prvi dve. Postopek je preprost. V imeniku najdeš pravega človeka, izbereš želeni kontakt (številko ali e-pošto), določiš znesek in potrdiš, pa je denar ali zahteva po plačilu na poti. Plačaj pa bo nekoč, v banki SKB še niso mogli sporočiti točnega datuma, v vlogi mobilne denarnice. “Stranke bodo lahko plačevale brezstično (uporabniki Androida) oz. s QR-kodo (uporabniki iOS).” Torej bodo tudi tisti, ki jim banke doslej še niso ponudile možnosti plačevanja s telefonom, to dobili z aplikacijo Flik Pay. In tu je tudi razlog, da NLB, Intesa Sanpaolo, A Banka in še nekatere banke Flika še niso uvedle, saj ga bodo integrirale v NLB Pay in ostale aplikacije, ki jih že poznamo. Poanta vsega skupaj pa je, da bo sčasoma mogoče s tem orodjem pošiljati denar komitentu katere koli banke v Sloveniji. 

The post Flik Pay, domači odgovor na Revolut, konkretno poenostavlja nakazila prijateljem appeared first on Tehnozvezdje.