Po bitki bomo vsi generali, zdaj pa nihče od nas ne ve, kaj bo družbi povzročilo več škode in kakšen odziv na virus je edini pravilni. Dejstvo pa je, da se bo in se mora z njim okužiti dovolj ljudi, delno zaradi doseganja kolektivne imunosti, delno pa zato, ker tako hoče mati narava. Ne moremo zmanjšati števila bolnikov, lahko pa omejimo rast tistega odstotka, ki potrebuje bolnišnično oskrbo. Število postelj in medicinskih naprav je namreč omejeno in to je težava, s katero se soočajo čisto vse države.

So občutljivejši, med katere sodijo tudi starejši, za katere ne morete z gotovostjo napovedati, ali bo bolezen napredovalo do te mere, da bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. Vsi zagotovo ne, nekaj pa, a ne moreš vedeti, kdo? Dodatna težava pa je, če okuženi živi sam in njegovega stanja ne more nihče redno preverjati. Na tej točki pa lahko pomaga tehnologija.

Telekom Slovenije že nekaj časa razvija storitev e-oskrba, ki počasi prerašča v e-zdravje oziroma v storitev oddaljenega nadzora bolnikov s kroničnimi boleznimi, kot so kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak. Rešitev, v kateri so tipala (merilniki), aplikacija pri bolniku ter klinični portal za zdravstveno osebje, so nadgradili za potrebe spremljanja bolnikov s koronavirusom. Oseba je okužena, še prezgodaj je za odločitev, ali bo potrebovala bolnišnično oskrbo, zato gre lahko domov, njeno stanje pa zdravstveno osebje spremlja na daljavo. Storitev že uporablja pred kratkim ustanovljen Telemedicinski center UKC Ljubljana, kjer na ta način obravnavajo prve bolnike, ki so sicer v izolaciji v domačem okolju.

Postopek pa je takšen. Bolnik si redno z brezžičnimi merilniki meri vitalne funkcije (na primer saturacijo kisika v krvi, pulz, pritisk, EKG, telesno temperaturo), podatke pa beleži aplikacija E-zdravje na njegovi tablici ali pametnem telefonu ter jih na samodejen in varen način prenese v zdravstveni portal, ki na podlagi programskih algoritmov zazna morebitna kritična odstopanja vitalnih funkcij od normalnih vrednosti. To tu zdravstveno osebje z bolnikom nima dela. Če pa portal zazna odstopanja, potem sproži alarm, da preverijo stanje pri bolniku in se bolezni primerno odzovejo. Preprosto povedano to pomeni, da v primeru milejše oblike bolezni bolnik le to preboli doma in samo če se njegovo stanje poslabša, gre v bolnišnično oskrbo. Bolnik lahko z zdravstvenim osebjem na daljavo komunicira preko aplikacije s sporočili ali video klica, pregleduje rezultate meritev, v njej so mu na voljo izobraževalne vsebine in navodila, rešitev pa lahko uporablja tudi, če je na poti.

Storitev je povezana z nacionalnimi sistemi eZdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zdravniki in medicinske sestre na ta način bolnike spremljajo 24/7, zdravstveni delavci in ostali bolniki, ki se zdravijo v zdravstvenih ustanovah, pa so bistveno manj izpostavljeni tveganju okužbe. Omogoča pa tudi preventivno spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih v organizaciji (na primer zdravstvenega osebja, osebja v domovih za starejše…) z namenom preprečevanja širjenja nadaljnjih okužb.

The post To je način, kako tehnologija pomaga v kriznih razmerah appeared first on Tehnozvezdje.