Galerija MUZA vsebuje približno dva tisoč umetniških del, ki jih je zbrala banka NLB, ter je s tem največja zasebna zbirka v Sloveniji, z novimi odkupi ter naročenimi deli jo bodo v prihodnje še povečevali. Za to bo banka po besedah predsednika uprave na leto namenila najmanj sto tisoč evrov, s tem pa želi biti mecen ne le slovenske, temveč regijske kulture in umetnosti. Kot je eden največjih podpornikov vrhunskega športa.

Matko Mioč, direktor Zavoda NLB MUZA, je poudaril premišljeno prenovo secesijske zgradbe v središču Ljubljane, kjer so prejšnja stanovanja in nato pisarne »odprli,« da so prostori zadihali. Zunanjo svetlobo so sicer zastrli, vendar so postavili svetlobni strop, s katerim lahko osvetlitev natančno prilagajajo umetniškim delom, ne da bi se dela prilagajala svetlobi. Da gre za kakovostno osvetlitev priča tudi to, da telefoni med fotografiranjem izkazujejo zelo malo »utripanja« slike.

Do 8. februarja je odprta otvoritvena razstava Eho. O njej je soavtor Tevž Logar povedal: »Umetnice in umetniki so pozorni in kritični opazovalci okolja, kar pomeni, da z zbiranjem njihovih del soustvarjamo dragoceno pričevanje sodobnega trenutka. Oblikovanje zbirke je zasnovano kot model, ki se želi razlikovati od drugih korporativnih projektov v regiji. Ustvarjamo platformo, ki prispeva k izobraževanju, podpira umetnike in izboljšuje produkcijske pogoje, prav takšen pristop pa pobudo definira kot pomembno referenco za sodobno umetnost v regiji.«

The post V Ljubljani galerija s tehnološko posebnostjo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Irena Čuk, direktorica Zavoda za upravljanje kulturne dediščine NLB, je ob prejemu naziva poudarila: »Vesela in ponosna sem, da smo se v Bankariumu pridružili mreži več kot 400 tovrstnih točk po Sloveniji. Bankarium stoji v srcu prestolnice in mestnega dogajanja, zato je kot demenci prijazna točka pomemben. S tem tudi razširja družbeno odgovorno držo NLB Skupine na področju športa, kulture in humanitarnih dejavnosti.«

Na demenci prijazni točki lahko vsakdo poišče informacije ter se seznani z načini in postopki komuniciranja ter usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo ter ne najdejo poti domov. Uslužbenci Bankariuma so ustrezno usposobljeni in imajo vse potrebne informacije, da ljudem z demenco in svojcem pomagajo in s skupno podporo spodbujajo njihovo samostojnost ter poskrbijo za ohranjanje njihovega dostojanstva. Na demenci prijaznih točkah so na voljo informacije o demenci in njenih znakih, o tem, kako se sporazumevati in kako pomagati tistim v stiski ter usmerjanje, kam se lahko osebe z demenco in njihovi svojci obrnejo za nadaljnjo pomoč.

Članica strokovnega sveta Spominčice Milica Gregorič Kramberger je ob predaji certifikata izrazila zadovoljstvo, da se mreži demenci prijaznih točk pridružuje tudi Bankariumu. »Gre za iniciativo, ki se je v Sloveniji pričela že leta 2017 in nas vedno znova spomni, da so ljudje s težavami lahko povsod. Ne le v ambulanti, doma ali v domu za starejše, ampak tudi v muzeju, banki, trgovini. Zelo pomembno je, da imamo ljudje, ki jih srečamo ali smo z njimi v stiku, vedenje, znanje o tej bolezni, jih lažje sprejmemo in z njimi komuniciramo.«  

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Bankarium po novem demenci prijazna točka appeared first on Tehnozvezdje.

Spominski bankovec je izdal muzej bančništva Bankarium, ki deluje pod okriljem banke NLB, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). Na bankovcu je poleg secesijske stavbe na Čopovi ulici v Ljubljani, v kateri ima prostore Bankarium, tudi podoba čebele – kranjske sivke – in panja. Oboje simbolizira varčevanje in hranilništvo, je izpostavil predsednik ČZS Boštjan Noč.

Nominacija nič evrov ne pomeni, da je bankovec brez vrednosti, temveč služi kot simbol vrednote delaj, zbiraj, množi, je poudarila direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Irena Čuk. »Spominski bankovec je opomnik, da ni pomembno koliko denarja imamo, temveč kako znamo z njim ravnati.«

Velikost spominskega bankovca Bankarium je enaka velikosti evrskega bankovca za 20 evrov, njegova barva pa je enaka barvi evrskega bankovca za 500 evrov, ki so ga že prenehali tiskati. Čeprav ni namenjen kupovanju, saj z nič evri ne more ničesar kupiti, so ga v tri tisoč primerkih natisnili v uradni tiskarni evrskih bankovcev Oberthur Fiduciaire v Franciji in ima vse klasične varnostne elemente pravih bankovcev ter seveda serijsko številke. Seveda ni plačilno sredstvo, temveč spominski in zbirateljski numizmatični izdelek in kot takšen primeren kot darilo ali spominek, izpostavljajo v muzeju bančništva. Hkrati je lahko tudi naložba, še posebej bodo zbiratelji verjetno iskali čim nižje serijske številke.

Od petka naprej ga je mogoče za 6,8 evrov kupiti v Bankariumu in v tednu varčevanja – do 3. novembra – bodo na voljo nizke serijske številke, cena pa bo za 20 odstotkov nižja.

The post Iz nič ni nič, ali pač? appeared first on Tehnozvezdje.