Samsung Galaxy Z Flip res nima neposredne konkurence, z izjemo Motorole Razr, ki pa je v Sloveniji in še marsikod drugod ne prodajajo. Tako je to edini »preklopnik« v slogu onih, ki smo jih poznali pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Je udejanjenje koncepta, pri katerem se (precej tanek) telefon približno običajne velikosti zloži na polovično površino, a več kot dvojno debelino. Pred tem smo pri nekaj napravah videli obratno logiko. Prav tako Samsungov Galaxy Fold in pa Huaweijev Mate X(s) sta se iz dokaj debelih telefonov odprla v manjši tablici. Potem pa naj kupci presodijo, kaj jim je bolj pomembno. Imeti na voljo večji zaslon, ki pa se lahko pospravi v (večji) žep, ali standardno velikost prepoloviti, da gre brez težav v vsak žep.

Pred testom Flipa sem se malo bolj nagibal na stran prve metode, kajti dobiti nekaj več se mi pač zdi večja pridobitev. Vseeno pa se mi je tudi ideja preklopnega telefona zdela simpatična, ker smo res prišli do že težko obvladljivih velikosti. Atraktivnosti in tudi tehnološke impresivnosti tudi po testu ne oporekam, kaj dosti praktične in koristne dodane vrednosti pa v resnici pri tem konceptu ne vidim. Vsaj ne do takrat, dokler ima zaslon zelo opazno gubo na mestu prepogibanja, je okrog njega dokaj visok rob, ki ovira zdaj standardne androidne potege od roba, je treba za večino opravil zadevo tako ali tako odpreti in se tega ne da udobno storiti z eno roko. To je res dvoročni telefon, zaradi lokacije fotoaparata in odsotnosti resnega zaslona na zunanji strani pa je za vsako fotografiranje, tudi za selfi, nujno odpiranje. Res je reč kar majhna, ko je zložena, vendar tudi dokaj debela, nisem pa prepričan, komu bi to res pomenilo kakšno pridobitev. Čeprav sem najprej pomislil na dame, njim pravzaprav ne, ker imajo v torbicah vedno dovolj prostora. Morda bi komu drugemu, če bi zadeva res ponuja kakšen presežek tudi sicer, če odmislimo prepogibanje zaslona. Tako pa se da najti povsem enako dober telefon, ki gre z lahkoto v vsak žep, pa tudi njegov zaslon, čeprav manjši, ni nič manj uporaben. Sploh ni treba iskati prav daleč, imajo ga pri istem proizvajalcu in se mu reče Galaxy S10e. Seveda ne deluje tako prestižen, a tudi S10 ali S20, ki sta bolj elegantna, nista dosti večja, zato pa precej cenejša od Galaxyja Z Flip. Njegova funkcija, razen igranja s tem, da ga lahko uporabljaš pol odprtega in lahko sedi na mizi ali v roki, je res pretežno modna.

V vsakem primeru pa sem pri njem videl doslej najbolj izpopolnjen sistem prepogibanja. Nobenih sumljivih zvokov, celoten postopek teče enako gladko, zaslon nikjer ne visi v zraku, kot pri omenjeni Motoroli, zadeva deluje trpežno in sploh ni videti, da bi ji pogosto odpiranje in zapiranje kakor koli škodilo. Malo bi me seveda skrbelo, kako dolgo bo delovalo tako lepo, vendar manj kot pri vseh drugih, tudi Foldu. Lepo je opazovati napredek te tehnologije in veselim se Folda 2, še toliko bolj, če bodo po vzoru Flipa še bolje prilagodili aplikacije in zmanjšali zarezo za fotoaparat ali jo sploh povsem umaknili. Pri Flipu se vsebina (fotografija) zna samodejno pomakniti na zgornjo polovico zaslona ali se delno umakniti na spodnjo polovico (pri Youtubu, denimo), kadar je telefon v omenjenem sedečem položaju. Seveda pa je takrat tisto, kar je na zaslonu, dokaj majhno.

Zaslon je sicer zelo lep, povsem primerljiv z neprepogljivimi OLED-i, s pravo črnino, dobrimi kontrasti in živimi barvami. Edino svetilnost ni najboljša, in seveda tista guba nikoli ne izgine ter povzroča odbleske. Zunanji zaslonček je na ravno kakšne zapestnice in lahko prikazuje uro, sporočila, ime kličočega in podobno. Glede hitrosti delovanja je težko imeti kakšne pripombe, ker to niti ni igričarjem ali najzahtevnejšim uporabnikom namenjen telefon. Baterija je daleč od rekorderke, vendar zlahka zadošča za cel dan avtonomije, da pa je polniti tudi brezžično. Le paziti je treba, da se telefon ne »odpelje« s polnilnika, ker je njegova zunanjost res spolzka. Pa tudi pravo ogledalo. Zvočnik je žal samo spodaj, zato pa je čitalnik prstnih odtisov ob strani bistveno bolj zanesljiv od vseh, ki jih je zadnji dve leti Samsung vgradil v zaslone svojih telefonov. Fotoaparat ima dva objektiva, standardnega in ultraširokega, fotografije in videi, ki jih je mogoče narediti z njima, pa so nekje na ravni lanskih ali predlanskih Galaxyjev S. Torej dobre, vendar ne povsem na ravni najboljših. Barve in dinamika so spodobni, detajli pa samo, dokler je svetloba odlična, takoj ko je malo temneje, se začno izgubljati. Mislim pa, da bodo posnetki večini kupcev všeč in da nihče ne razmišlja o nakupu Galaxyja Z Flip zaradi kamer.

Kdo pa bi sploh lahko razmišljal o nakupu tega telefona? Tisti iz uvoda, mogoče komu manjša površina za v žep res kaj pomeni, verjetno je tudi kakšen iskren navdušenec nad tehnologijo, ki mu morda Galaxy Fold iz kakršnega koli razloga ni bil po godu, pa ga bo prepričal Galaxy Z Flip. Mene predvsem veseli, da tehnologija izkazuje prehajanje iz začetne, negotove faze v nekaj resnega, in da utegne biti Galaxy Fold 2 že res dober. Držimo pesti!

HVALIMO

• Doslej najbolj izpopolnjeno prepogibanje zaslona
• Lep zaslon
• Oblika daje nekatere zanimive možnosti držanja in postavitve

GRAJAMO

• Za skoraj vsa opravila je treba telefona odpreti
• Za odpiranje sta skoraj nujni dve roki
• Zmogljivosti in funkcionalnosti so na ravni pol cenejšega telefona

The post Samsung Galaxy Z Flip: Moda in uporabnost nista najboljši prijateljici (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Na zunaj je Razr kar podoben staremu modelu v3, širok je približno enako kot današnji običajni mobilniki večjih mer (Xiaomi Mi Note 10, Huawei P30 Pro in podobni), razprt pa je tudi nekako toliko dolg. Debelina v zaprtem stanju sploh ni pretirana, v odprtem pa je z izjemo spodnje brade – nekje pač mora biti glavnina elektronike – kar precej tanek. Ideja je seveda, da ga je lažje pospraviti v žep ali kam drugam, ker ni nadležne dolžine. Zdaj, ko sem se vsaj na kratko poigral tako s tem telefonom kot z Galaxyjem Fold, bi rekel, da sta mi oba koncepta zanimiva. Razr je telefon, ki se pospravi v nekaj takega, kar smo poznali in (vsaj velikostno) oboževali v starih časih, Fold pa je priložnostna tablica z večjim zaslonom, a je še vedno samo debelejši telefon, kadar hočeš zgolj preveriti obvestila, posneti selfi ali se celo pogovarjati. Razrjeva formula je vsekakor prava in ploskam Lenovu, da je najprej prišel na tako idejo in jo nato še, kot se zdi, uspešno izpeljal.

Na zunanji strani je spredaj majhen zaslon, ki prikazuje uro, obvestila in podobno. Pa sliko s fotoaparata – vanj prideš, če telefon dvakrat streseš –, ki ima en objektiv. Kadar je Razr zaprt, ta objektiv zajema selfije, za fotografiranje česa drugega, pa je treba telefon odpreti. Na spodnjem delu sprednje strani je fiksna »brada« s čitalnikom prstnih odtisov, ki pa ga nisem uspel preizkusiti. Zadnja stran je prazna in ima nekakšno teksturo. Ob strani sta tipki za vklop in izklop ter glasnost. Tista za vklop je na pravem mestu, spodaj, kadar je telefon poklopljen, in na napačnem, precej visoko, kadar je odprt.

Odpiranje, sploh prvič, skorajda ustvarja mravljince. Res ne veš, kaj te bo pričakalo, potem pa se najprej zasveti in nato se slika postopno zravna, kot bi razgrnil folijo. In potem strmiš v presenetljivo lep in svetel zaslon, ki je bil še malo prej prepognjen na pol. Za razliko od Folda se tu ne opazi kakšne večje gube, se pa čuti več manjših. Ko drsiš s prstom čez zaslon, greš kar čez majhne valove, ampak to je spodaj, sama zgornja, vidna površina je ravna, tam se valovitosti ne vidi. Na vsaki strani je nekaj robu, že zaradi ohišja in potem še na samem zaslonu, in na njegovi sredini, kjer je sicer mehanizem za prepogibanje zaslona in je ogrodje prekinjeno, sta čepka, ki preprečujeta, da bi v zglob prišle smeti, drobtine in druge neželene zadeve. Telefon se definitivno da zapreti z eno roko in kar nekaj zadovoljstva je v tem, verjetno še posebej sredi klica, odpreti pa se ga enoročno ne da. Tudi zato, ker ni nikjer kakšne zareze, kjer bi se potiskanja navzgor lahko priročno lotil. Pa tudi precej trdno skupaj mehanizem drži zadevo.

Zelo zanimivo je opazovati, kaj se dogaja z zaslonom, ko telefon zapiraš. Na oko bi rekel, da skoraj dva cm od sredino na vsako stran zaslonska plast ni vpeta v ohišje, zato se na vrhu tega »prostega« dela ob pregibanju naredi guba, zaslon izstopi ven, zaradi česar se na sredini drugače usloči in ne prepogne preveč neposredno, ampak z večjim lokom. Nedvomno zato, da ga številna prepogibanja ne bi prehitro poškodovala, kot bi zelo verjetno ga, če bi šlo bolj na tesno.

Sam zaslon je malo krajši od tistih v primerljivo velikih telefonih, pa tudi opazno ožji. Še vedno dovolj širok, da je tipkovnica kolikor toliko normalna in se da nemoteno natipkati sporočilo ali kakšen daljši odgovor. Zgoraj je malo zareze, kjer sta zvočnik in sprednja kamera za odprt zaslon. Občutek v dlani ni dosti drugačen, kot če bi držal kateri koli drug telefon. Kar je najbrž v redu, saj pri odprtem želimo, da se obnaša kot klasičen mobilnik.

Hitrosti, kakovosti fotoaparata, zvočnikov in ostalega kajpak v kratko odmerjenem času nisem uspel preverjati, bolj sem se osredotočil na zaslon, zasnovo in potencialno uporabnost. Mislim, da zadeva obeta, ker je hkrati poln telefon in manjša reč za v žep, izboljšave, pohitritve, več fotoaparatov in baterije ter vse ostalo pa so samo stvar časa. Kot najbrž tudi padanje cene, kajti začetnih 1500 evrov se zdi veliko. Res pa je, da bo to, če bo pri katerem od operaterjev dejansko prišel v prodajo, vsaj za kakšen mesec najcenejši od spodobnih prvih poskusov izdelati telefon s prepogljivim zaslonom.

The post Motorola Razr 2019 – Prvi vtisi o preklopnem telefonu s prepogljivim zaslonom appeared first on Tehnozvezdje.

Pri originalnem Razrju so med drugim popolnoma stanjšali »tipkovnico«, zaradi česar je preklopni telefon v debelino meril bistveno manj od vseh drugih takratnih tekmecev. Zdaj pa so v Motoroli (v lastništvu Lenova) »staro« obliko oživili s prepogljivim zaslonom. Tako notranjost telefona, kadar je odprt, razkrije velik, 6,2-palčni zaslon. Ko se zapre, pa je na zunanji strani 2,7-palčni zaslonček za tisto nujno, ker je treba pogledati brez odpiranja. Za razliko od izvirnika je novi telefon precej širši, v drugi dve smeri pa so mere podobne.

Vpetje plastičnega zaslona in njegovo zvijanje je speljano tako, da je debelina telefona povsod enaka (večina ostalih s prepogljivimi zasloni je v pregibu debelejša) in da se na ravnem zaslonu ne pozna guba. Reč vsekakor privlači in deluje kulsko, marsikdo bi jo imel že samo zaradi tega. In to je tudi prvi »prepogljivko«, ki je dejansko telefon. Vsi, ki smo jih videli doslej, se razprejo v (mini) tablico, tu pa se klasičen telefon zloži na polovično velikost. Težava bo v ceni, ker bo treba za telefon odšteti tisočaka in pol (dolarjev ali evrov), pa delno tudi v specifikacijah, saj že rahlo ostareli srednjerazredni procesor Snapdragon 710 in povprečen enojni fotoaparat ne sledita cenovni postavki. Vprašljiva je tudi velikost baterije, ki pa je taka zato, da je lahko mobilnik (znova) ostal tanek. Zaradi naštetega se tudi poznavalci trga strinjajo, da Razr najbrž ne bo prinesel renesanse Motorole.

»Najbolj pogosto vprašanje bo zagotovo, ali lahko ta prepogljiva naprava preobrne Motorolino uspešnost, saj je zdaj tržni delež tega proizvajalca izredno majhen. Iskreno povedano, ne verjamem,  da lahko.« Tako je na twitterju zapisal Francisco Jeronimo iz analitske hiše IDC.

Neil Shah iz analitskega podjetja Counterpoint Research poudarja dovršenost izdelka, ki je med drugim eden prvih telefonov brez fizične reže za kartico SIM (podpira zgolj e-SIM). Toda po njegovem mnenju bosta (pre)visoka cena in omejenost na enega operaterja (Verizon) v ZDA previsoki oviri za pridobivanje tržnega deleža. Lahko pa Razr znova zbudi zavest o Motoroli. »Zato bo prihodnja generacija naslednjo jesen tista, ki bi lahko znova vzdignila Motorolo,« napoveduje Shah. Verjetno pa se bo takrat morala že spopadati s podobnim Samsungovim izdelkom.

Tudi komentator in vlagatelj Richard Windsor se strinja, da je namen prve generacije Razrja s prepogljivim zaslonom ustvariti imidž, ker bodo prodajne količine majhne. Na Motoroli in Lenovu pa je, da to izkoristita v drugih cenovnih razredih in da se končno odločita, kakšna je strategija te korporacije na področju mobilnih telefonov, kje je uradno prisotna in s katero od obeh znamk.

The post Motorola je s prepogljivim zaslonom oživila preklopni Razr, toda Razr bo težko poživil Motorolo appeared first on Tehnozvezdje.