Ko so iz najljubšega soseda javili, da bodo po mesecih testiranj in razvoja ponudili aplikacijo za mobilno plačevanje s kartico Pika, me je stvar takoj pritegnila. Doma imamo eno samo kartico, ta pa ima domovinsko pravico v denarnici moje boljše polovice. Kadarkoli sem hotel z njo plačevati ali pa le zbirati pike, sem moral najprej zelo lepo prositi zanjo. Aplikacije Moj M, v kateri je mesto našla funkcija plačevanja, do zdaj nisem uporabljal, a z namestitvijo, registracijo računa in vpisom kartice nisem imel kaj dosti težav. Bojim pa se, da to ne velja za večino uporabnikov. Po mojem skromnem mnenju bi bila povprečnemu uporabniku naravnana, jasno razumljiva in s primeri podkrepljena navodila njen več kot dobrodošel ali celo nujni del.

Registracija je torej dokaj preprosta in poteka po ustaljenem vzorcu. Vpišemo nekaj svojih podatkov, oblikujemo geslo ter aktiviramo račun s povezavo v prejetem poštnem sporočilu (potreben pa je tudi vpis enkratne kode, ki prileti kot sms). S tem smo ustvarili račun za aplikacijo Moj M, korak pa je nepomemben za uporabnike, ki račun že imajo. Sledi vpis kartice v razdelek M-pay. Potrebno varnostno kodo za potrditev vpisa kartice prejmete na e-poštni naslov ali telefonsko številko, ki ste jo navedli na zahtevku za izdajo kartice. V mojem primeru poštna naslova in telefonski številki kajpada nista bili enaki, zato mora biti v takšnih primerih pri vpisu prisoten formalni lastnik kartice ali vsaj njegov telefon. Ni pa mi jasno, zakaj sem moral po uspešnem vpisu kartice, v razdelku Moja Pika so bili prikazani njeni podatki, v razdelku M Pay še enkrat izbrati »Vpis kartice« in to pot izbrati kartico iz seznama, da se je na zaslonu pojavila njena slika.

Šele ko sliko kartice vidite v omenjenem razdelku je njena uporaba možna. Še nekaj me je zmotilo. Razdelek je varovan z istim geslom kot vstop v aplikacijo, če se po njegovi uporabi iz M Pay odjavimo (prstni odtis ali druge funkcije varovanja niso podprte). Lahko ga sicer izklopimo, vendar vam tega ne priporočam, saj v skrajnem primeru lahko kdo drug, v koliko telefon ni zaklenjen iz aplikacije Moj M pa se po njeni uporabi ne odjavite, plačuje z vpisano kartico. Malo verjetno, a vseeno.

Še isti dan, ko je aplikacija postala dostopna vsem, je zazvonil telefon. Klicala me je prijateljica, ki je hotela plačevati s telefonom v eni od majhnih trgovin in ni šlo. Ni mi bilo jasno , a se mi je malce svitalo, zakaj. Pa sem šel s v »hipermarket«, da preizkusim postopek. Blagajničarka je za storitev že slišala, omenila jo je celo stranki pred menoj, in ko sem ji napovedal, da bom plačal z njo, je priznala, da ni imela priložnosti v praksi iti prek postopka. Dan kasneje je prijateljica hotela plačati še v dveh malih trgovinah in takisto ni šlo, v veliki pa tudi ona ni imela težav. To pa kaže, da so odgovorni pozabili na najbolj pomembno stvar pri vsaki novosti. Vedno je treba najprej izobraziti zaposlene in ne čakati, da pride kupec, nato pa na hitro vkup zbobnati zaposlene, ki so v bližini in imajo čas (sicer me ni motilo, sem se vsaj z njimi lahko na pogovoril). Koliko je bilo primerov, ko plačevanje ni bilo mogoče zaradi tega, sicer ne vem, a po mojem ne zanemarljivo malo. Vem pa tudi, da zaposleni v partnerskih podjetjih, ki takisto sprejemajo pika kartice, niti obveščeni niso bili, kaj šele, da bi šli na izobraževanje.

Drugače pa je zadeva dokaj enostavna, ampak vse morate imeti pripravljeno, ko zaslišite tisto znano vprašanje: Imate Pika-kartico? To vse pa pomeni, da vnesete geslo in imate odprt razdelek M-Pay s sliko kartice na zaslonu – ker sem izbral varno in dolgo geslo, me vedno bolj moti, da vstop z branjem prstnega odtisa ni možen. Nato tapnemo na kartico, da se odpre zaslon s kodo, pod njo pa odštevalnik začne odštevati čas dveh minut. V tem času je treba postopek plačevanja (ali pripisa pik) zaključiti. Namesto, da bi predali kartico Pika, to pa bi blagajničarka vtaknila v terminal POS, z ročnim bralnikom kodo prebere in to je v bistvu vse na strani kupca. Blagajničarka pa sešteje izdelke in izda račun. Če želite plačati na drug način, na Piko pa le pripisati pike, morate to povedati. Kupcu se po novem niti podpisati ni treba več. Zneske pod 15 evrov lahko plačamo brezstično, a le s telefonom, ki podpira tehnologijo NFC. Ker jo Applovi ne, vsaj kar se tiče neodvisnih aplikacij, bodo ljubitelji iPhonov vedno uporabljali kodo. Ta je tudi obvezna za vsa plačila nad omenjenim zneskom.

Še ena zadeva mi je ostala. Hitre blagajne. Dolgi meseci razvoja in testiranja, pa mobilno plačevanje na njih ni možno. To sem ugotovil, ko sem z bralnikom želel sam prebrati QR-kodo. Zgodilo se ni absolutno nič. Gospodična, ki skrbi za hitre blagajne, je najprej začudeno pogledala, potem pa se je spomnila, da še niso »sprogramirane« za mobilno plačevanje. »Kdaj pa bodo?« Vprašanje je ostalo neodgovorjeno!

Gotovo so vpleteni v razvoj in implementacijo M Pay navdušeni nad svojim delom, vendarle jaz nisem. Ali res v razvojni skupini ni bilo človeka, ki bi skrbel za uporabniško izkušnjo končnega izdelka, ga polikal do najmanjše podrobnosti (nedopustno je, da mobilno plačevanje ne deluje na hitrih blagajnah) in razumel, da kupci ne razmišljajo enako kot programerji, vodje projekta, vodstvo podjetja in ostali ter poskrbel, da bi storitev najprej osvojili blagajničarke in blagajniki?

The post Mercatorjevo mobilno plačevanje: pozabili so na hitre blagajne in izobrazbo ljudi? appeared first on Tehnozvezdje.

Mercator ponuja več vrst kartic Pika, nekatere od njih omogočajo »plačevanje« namesto z bančno kartico, pri katerem kupec poravna svoje obveznosti enkrat na mesec. In zdaj bodo te lastnosti v omenjeni aplikaciji, tako da ne bo treba na plano vleči fizične kartice, ampak zgolj telefon iz žepa. V aplikaciji se bo pojavila ikona M Pay in, tako pravijo v Mercatorju, »v nekaj korakih, ki vključujejo vnos gesla Portala Moja Pika in avtorizacijske kode prek SMS sporočila, lahko uporabniki prenesejo svojo pametno Piko na telefon.« Mobilna aplikacija bo na voljo tako za Android kot za iOS, seveda pa bo brezstično plačevanje mogoče samo z androidnimi telefoni z vgrajenim NFC-jem.

Sam postopek plačevanja lahko poteka s kodo QR, ki se izpiše v aplikaciji. Blagajnik oz. trgovka nato prebere to kodo, da sistem zazna kartico. Če kupec zgolj uporabi navidezno kartico za zbiranje pik, je treba samo pokazati kodo, če pa tudi za plačilo, mora biti telefon povezan v internet. Za brezstično plačilo do 15 evrov ni treba nič drugega, kot prisloniti telefon k terminalu POS – enako kot pri vsakem tovrstnem nakupovanju. Pri večjih zneskih pa gre takole: »Odprete mobilno aplikacijo na ekran s QR kodo in nato približate telefon k terminalu.« V Mercatorju kode QR navajajo tudi kot varnostni element, vendar bo treba vse skupaj preizkusiti v praksi. Takrat bomo lahko ocenili sam postopek in tudi varnost.

V največjem trgovcu so v raziskavi, ki jo je opravila Ninamedia, ugotovili, da bi slaba tretjina vprašanih uporabljala telefon za plačevanje. Dobra četrtina ostaja neodločenih. Potencial je torej nekaj več kot polovica kupcev, vendar ne vemo, kakšen je bil vzorec raziskave. Po njej sicer dobra polovica zdaj plačuje z gotovino, malo manj kot polovica pa s karticami. En odstotek pa že zdaj z mobilno napravo. Kar je lahko zaradi na začetku omenjenih možnosti ali pa zgolj statistična napaka. Toda, če nič drugega, tudi zaradi sistema M Pay so v Mercatorju v zadnjem mesecu (končno!) zamenjali nekaj tisoč terminalov POS v Mercatorjevih centrih in v franšiznih trgovinah s takimi, ki podpirajo brezstično plačevanje. Vsaj za nekaj sekund ali celo minut na dan se je s tem zagotovo pospešil prehod kupcev mimo blagajn.

The post Mercator plačilno kartico Pika prenaša še na telefon appeared first on Tehnozvezdje.